Med vsemi pravicami, ki so se letos z novo socialno zakonodajo močno spremenile, so bile po podatkih ministrstva za delo za prvih devet mesecev najbolj drastične spremembe pri varstvenem dodatku. Lani decembra, ko je bil ta dodatek še vezan na zavarovalno pokojninsko dobo in je bil del pokojninskega sistema, ga je prejemalo skoraj 50.000 upravičencev. Danes varstveni dodatek prejema le še 10.800 upokojencev. 6.100 upravičencev se je tej pravici odpovedalo, kar 21.100 odločb o varstvenem dodatku je bilo po Dominkuševih besedah negativnih, saj prejemniki zanje niso več izpolnjevali pogojev. Predvsem za tiste, ki so se varstvenemu dodatku odpovedali, si zdaj na ministrstvu prizadevajo, da bi izvedeli, kako živijo.
Kažejo na napačnega krivca
Natančnejši učinki socialne zakonodaje, ki so se ji dvakrat pridružili še varčevalni ukrepi države in posegli v posamezne pravice, bodo znani predvidoma do konca leta, njihovo podrobno analizo pripravljajo na Inštitutu RS za socialno varstvo. Nekdanji minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik pa za zdaj meni, da nova socialna zakonodaja deluje v smeri, ki jo je njegova ekipa načrtovala, torej da se pri izračunih upošteva celovit socialni in ekonomski položaj posameznika, vključno z njegovim premoženjem. To je po njegovem bistvena razlika med prejšnjim in zdajšnjim sistemom. »Hkrati gre za spremembo vrednot. Ljudje, posebno starejši, to težko sprejemajo. Mislijo, da je premoženje njihovo, država pa bi jim morala kljub temu še pomagati. Zlasti starejši se ob tem sprašujejo, kaj bodo zapustili svojim otrokom. To je bilo tudi za pričakovati.«
A po Svetlikovem prepričanju je prav, da smo se v Sloveniji, tako kot tudi drugod po Evropi, lotili takšnih sprememb. »Ljudje so imeli veliko denarja ali nepremičnin, pa so vseeno koristili državne ugodnosti. Obstaja tudi alternativa – da dediči poskrbijo za človeka, katerega premoženje naj bi po smrti dedovali. A to so vrednote, ki se spreminjajo počasi.« Sicer pa se Svetlik zaveda, da mnogi ljudje živijo v hudi stiski. Sam je prepričan, da za to ni kriva njegova zakonodaja, pač pa ukrepi, ki so v njej minimalne zneske za preživetje nižali (že tik pred uveljavitvijo zakonodaje s skoraj 289 na 260 evrov). »To se ne bi smelo zgoditi ne glede na krizo. Zoprna in nesramna stran politike je to, da rečejo, češ socialno zakonodajo je sprejela prejšnja vlada. Popravljala in s tem slabšala položaj ljudi pa jo je ta vlada. S prstom kažejo na nepravega krivca,« je prepričan Svetlik.
Sicer pa na ministrstvu razmišljajo tudi o poenostavitvi obnavljanja pravic iz javnih sredstev, je povedal Dominkuš. Ko bi se družini iztekala denimo pravica do otroškega dodatka, bi lahko centri iz javnih evidenc brez vsako leto nove vloge pridobili sveže podatke in izračun poslali upravičencu. Ta bi se nanj lahko pritožil, in ko bi bili vsi relevantni podatki zbrani in urejeni, bi upravičencu poslali odločbo. Centri so v letošnjem letu namreč obravnavali kar dvainpolkrat toliko vlog, kot so jih obravnavali pred spremembo zakonodaje.
