Govoril jim je, da jo je umoril,a mu sprva niso verjeli
Sebastijan in Petra sta živela v podnajemniškem stanovanju na Teznem. Bila je nedelja, ko sta imela piknik skupaj z lastniki hiše, Ivanom in Natalijo Hlebec. Zvečer je močan sunek vetra zlomil vrata na hiši. Sebastijan se je ponudil, da skoči po nova. Hlebec mu je posodil svoj avto, Petra pa se je prisedla k Sebastijanu. Par, ki je na pikniku popil precej alkoholnih pijač, se je na poti hudo sprl. Ko sta namreč prispela do njenega očima Marjana Majcenoviča, je imela ženska hud čustven izpad. Kričala je in se vrgla pred avtomobil, zato je Majcenovič poklical policijo. Vendar sta se Sebastijan in Petra odpeljala, še preden je tja prispela patrulja.
Majcenovič je opazil, da je hči pozabila telefon, zato ga je odnesel k njim domov. Natalija Hlebec je tedaj poklicala Sebastijana, ki ji je dejal, "da Petre ni in da je ne bo". Ponoči se je vrnil domov. Brez Petre. Kot je junija zabeležil časnik Večer, je Sebastijan prostodušno priznal zaskrbljenima najemodajalcema in očimu, da je Petro umoril v bližini Surovine. Še več, podrobno jim je opisal, kaj vse krutega ji je storil. Prisotni so bili šokirani. Ker pa je Sebastijan v preteklosti imel psihične težave, poleg tega pa je bil še hudo vinjen, mu niso hoteli verjeti. Kljub temu je Majcenovič poklical policijo, ki je zaslišala Sebastijana. Ker jim je odgovarjal zmedeno, poleg tega pa so Petro v preteklosti že večkrat morali odpeljati na streznitev, so hišo zapustili z oceno, da se je par pač sprl in da dekletu ni storil nič žalega.
Svojce je to kakopak pomirilo. Naslednje jutro pa jih je šokiral Sebastijan, saj je vztrajal pri trditvi, da je Petra mrtva. Hlebčeva sta poklicala policijo, kriminalistu je Sebastijan ponovil svojo izpoved, razložil je tudi, s čim je Petro davil in kam je odvrgel izvijač, s katerim jo je zabadal. Aretaciji se ni upiral. Dan zatem so njeno truplo našli potapljači iz mariborske poklicne gasilske enote. Iz vode so mrtvo Petro Borko potegnili v bližini hidroelektrarne Zlatoličje.
Žgal jo je z avtomobilskim vžigalnikom
Okrajni tožilec Iztok Krumpak je v svoji obtožbi podrobno opisal, kako je Sebastijan Štrucl umoril oškodovanko. V avtomobilu jo je najprej davil s trakom za privezovanje tovora. Zatem jo je po nosu in licih žgal z avtomobilskim vžigalnikom. Nazadnje pa jo je 24-krat zabodel z 19-centimetrskim izvijačem, v obraz, stegna, roke in prsni koš. Usodni so bili vbodi v srce. Štrucl se je potem odpeljal na Malečniški most in z njega vrgel truplo v elektrarniški kanal.
Ker dejanja ni priznal, bo okrožna sodnica Vanja Verdel Kokol 16. novembra izpeljala sodni postopek. Štruclova zagovornica Rija Krivograd je predlagala, da naj sodnica pritegne novega izvedenca psihiatrične stroke. Ne strinja se namreč z izvedenčevo oceno obtoženčeve prištevnosti v času umora, ki očitno ni v prid obrambi. Sporno je zagovornici predvsem to, da naj izvedenec Jožef Magdič ne bi upošteval okoliščine, da je bil Štrucl pod močnim vplivom alkohola.
Krivogradova je terjala tudi, da naj se iz spisa izloči uradni zaznamek, v katerem je zabeleženo Štruclovo priznanje kriminalistu. Tožilec Krumpak je obema predlogoma nasprotoval. Predlagal je, da naj se izvedenca zasliši na glavni obravnavi, v zvezi z uradnim zaznamkom pa je dejal, da to itak ni takšen dokaz, na katerega se sme opirati sodba. "Obtoženi prihaja v protislovje s samim seboj," je dejal tožilec. "Trdi, da zaradi duševnih motenj ni razumel, kaj so mu dali v podpis, hkrati pa se zelo dobro spominja, da naj bi bil uradni zaznamek pripravljen vnaprej."
