Nenadni prehod iz obdobja konjunkture, ko so jim banke - tudi z zavajanjem potrošnikov - kredite malone vsiljevale, v čas, ko vlada z dnevnim spreminjanjem zakonodaje življenjski standard znižuje na vseh koncih, je tisoče gospodinjstev potisnil na rob. Strategij preživetja namreč ljudje ne morejo prekovati od danes na jutri, kot se spreminjajo zakoni.

Socialni transferji so ključni

Po podatkih državnega statističnega urada, objavljenih letos poleti, je štiričlanska družina z dvema odraslima in dvema otrokoma, mlajšima od štirinajst let, morala imeti v letu 2011 vsaj 1260 evrov neto dohodka na mesec, da se je obdržala nad pragom revščine. Dvočlansko gospodinjstvo brez otrok je za to potrebovalo vsaj 900 evrov na mesec.

Lani je bilo tako v Sloveniji revnih 13,6 odstotka prebivalcev ali približno 273.000 oseb. Če v dohodek ne bi šteli socialnih transferjev, družinskih in socialnih prejemkov, so sporočili z urada, pa bi se stopnja tveganja revščine skoraj podvojila. "Podatki kažejo, da so vse oblike socialnih transferjev, vključno s pokojninami, v Sloveniji še vedno pomemben dejavnik zniževanja revščine," so zapisali na uradu.

Kaj to pomeni za srednji sloj prebivalstva, ki se je letos že soočil s spreminjanjem meril za prejemanje socialnih transferjev (predvsem v vrtcih, pri šolski prehrani, štipendijah, otroških dodatkih), zdaj pa ga bodo doleteli še dvig DDV, povišanje dajatev, morebitni plačljivi študij, privatizacija glasbenih šol in nižanje plač v javnem sektorju ter gospodarstvu?

"Če bo določena družina ocenila, da otrokom v šoli lahko plača malico, ne pa tudi kosilo, kar bi jih skupaj stalo okoli štirideset evrov na mesec, je družina že lahko ogrožena," opozarja Darja Kuzmanič Korva, sekretarka skupnosti centrov za socialno delo. Ne gre namreč le za statistično revščino, temveč za občutek revščine, ki je uničujoč. "Ljudje pripovedujejo, da si ne morejo kupiti obleke, šolskih potrebščin, ne morejo plačati elektrike. Kriterij za revščino sta tudi zmožnost nakupa avtomobila in ustreznost stanovanja."

Čakajoč na hrano

Sociološke in ekonomske teorije v srednji razred, iz katerega izvira družbena rast na vseh področjih, od ekonomije in znanosti do kulture in izobraževanja, štejejo ljudi iz sredine dohodkovne lestvice. V Sloveniji je v srednji razred smiselno uvrščati posameznike in gospodinjstva iz 2., 3. in 4. kvintilnega razreda, torej tiste, ki ne sodijo ne med dvajset odstotkov najrevnejših, ne med dvajset odstotkov najbogatejših. Med njimi je bilo že doslej - predvsem seveda na spodnjem robu tega razreda - štirideset odstotkov takšnih, ki si leta 2010, kamor segajo zadnji zanesljivi podatki, niso mogli privoščiti teden dni trajajočih letnih počitnic. Ali kar šestdeset odstotkov takšnih, ki bi jih za vse leto v težave spravil nujen nepredviden izdatek v višini 545 evrov. V zadnjih dveh letih so se razmere zanje le še poslabšale. Med njimi je bilo že leta 2010 skoraj štirideset odstotkov takšnih, ki so ugotavljali, da s svojimi dohodki le težko dočakajo konec meseca. Lani je s plačilom obroka hipotekarnega posojila za stanovanje zaradi finančne stiske vsaj enkrat zamudilo dvanajst odstotkov gospodinjstev, najemnikov stanovanj, ki so v zadnjem letu zaradi finančne stiske zamudili s plačilom najemnine, pa je bilo je bilo kar osemindvajset odstotkov.

"Te stvari je treba povedati na glas," pravi Darja Kuzmanič Korva. "Ljudje si ne morejo kupiti hrane. Pripovedujejo nam, da jo iščejo po smeteh ali da zvečer čakajo pred trgovinami, ko te zavržejo neprodano od prejšnjega dne. Ko jih vprašamo, kaj se jim je zgodilo, nam povedo, da so morali najprej plačati položnice, za hrano pa je denarja zmanjkalo." Naša sogovornica je poudarila, da so to ljudje, ki še imajo službe, a kljub temu ne morejo preživljati družin.

"Prepričana sem, da se bomo tudi na takšne razmere prilagodili," je rekla. "Zahteve po kakovosti življenja se bodo znižale. Vprašanje pa je, ali se bodo pri teh ljudeh še kdaj zvišale." Darja Kuzmanič Korva opaža, da ljudje v ekonomski stiski postanejo bodisi apatični bodisi samodestruktivni. Konstruktivno življenjsko naravnanost pa nenadni ekonomski ukrepi ubijajo. "Čez noč se strategije preživetja pač ne da spremeniti," je rekla.