Novi predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Roman Završek napoveduje izboljšanje poslovanja teh organov, tako da ne bo prihajalo do nepotrebnih zamud. V pogovoru nam je tudi zaupal, da se je nekaterim odvetnikom, izjema niso niti ljubljanski, zaradi finančne krize obseg dela precej zmanjšal.

V svojem programu ste napovedali, da boste povrnili ugled odvetniški zbornici. Kako nameravate to storiti?

Odvetniška zbornica je že do zdaj imela ugled. Namen vodstva v novem mandatu je, da ta ugled še povečamo, zato se bomo usmerili v poglobljeno izobraževanje in usposabljanje odvetnikov, izboljšali bomo nekatere notranje postopke v zbornici, predvsem pa si bomo prizadevali za samostojnost in neodvisnost odvetništva kot enega od delov pravosodja.

Zakaj vas tako skrbi samostojnost in neodvisnost odvetništva, ki ju navsezadnje varuje tudi ustava?

Zato, ker v medijih slišim vedno več trditev, da obvezno članstvo v odvetniški zbornici sploh ni tako zelo pomembno. Sam menim ravno nasprotno, zelo pomembno je, da je odvetništvo kot samostojen del pravosodja tudi neodvisno, saj bo samo od države neodvisen in samostojen odvetnik lahko kvalitetno opravljal svoj poklic. Samostojnost in neodvisnost odvetništva v ustavo ni bila vnesena brez razloga. Če bo odvetnik v odvisnem, podrejenem položaju v razmerju do države, bo na koncu stranka tista, ki ji ne bo zagotovljena pravna varnost.

Kaj je po vašem vzrok za nizek ugled odvetništva nasploh?

Menim, da ugled odvetništva v javnosti vendarle ni tako zelo nizek. Stranke so v večini primerov zadovoljne z delom odvetnikov. So pa določeni primeri, ki mečejo slabo luč na odvetništvo kot celoto.

Verjetno k nižanju ugleda prispevajo posamezni odvetniki, ki ne poslujejo v skladu s pravili, stranke jih denimo zaradi izstavitve previsokega računa, zadrževanja spisov ali nevestnega zastopanja prijavijo disciplinskim organom zbornice, ki pa niso prav posebej učinkoviti in hitri. Kako nameravate izboljšati te postopke?

Težko komentiram, kaj se je dogajalo v preteklosti. Funkcijo predsednika zbornice sem prevzel 21. aprila 2012. Takrat so bili izvoljeni novi člani disciplinskih organov. Delovanje teh organov nameravamo izboljšati tako, da bo poslovanje potekalo brez nepotrebnih zamud. Vendar pa moram opozoriti, da je bila za zastoje v teh postopkih deloma kriva tudi država, ki bi po zakonu o odvetništvu morala predlagati svoje člane v disciplinskih komisijah, a tega skoraj leto dni ni storila, disciplinske komisije v nepopolni sestavi pa niso mogle normalno delovati. Kasneje se je to uredilo in v zadnjem času se je delovanje organov izboljšalo. Omenjeni so nekateri primeri iz preteklosti, ki so zdaj že zaključeni, vendar pa jih težko komentiram, ker se ne smem spuščati v njihovo vsebino. Nekatere stranke morda z izidom postopka niso bile zadovoljne, vendar pa so disciplinski organi v primerih, ko so ugotovili kršitve, odvetnika tudi ustrezno sankcionirali. Zbornica želi v prihodnje tudi z drugimi ukrepi, predvsem s permanentnim usposabljanjem odvetnikov, zmanjšati število kršitev, saj dobro usposobljen odvetnik, ki pozna in spoštuje pravila, dela manj napak.

Dejali ste, da se boste zavzemali za čimprejšnje sprejetje nove odvetniške tarife. Je tarifa, ki jo predlagate, za stranke v določenih primerih višja?

Kot predsednik sem skupaj z upravnim odborom zavezan sklepom skupščine odvetniške zbornice, ki je sprejela tarifo in jo poslala v soglasje še prejšnjemu pravosodnemu ministru Alešu Zalarju. Tega soglasja do današnjega dne nismo prejeli. Zdaj smo v položaju, ko zakon o odvetniški tarifi ne velja več, se pa kljub temu uporablja. Ta zakon je v določnih segmentih nepregleden in za stranke škodljiv, saj pri visokih vrednostih predmeta spora priznava nenormalno visoke odvetniške nagrade. Tarifa, ki smo jo predlagali, pa ima zgornjo omejitev. V civilnih postopkih tako ne preseže 900 evrov, v gospodarskih sporih pa - ne glede na višino zahtevka - ne preseže 1300 evrov. Večina odvetnikov seveda nima primerov s tako visokimi nagradami, ampak opravlja storitve, ki se gibljejo v spodnjem delu tarife. Za neki predlog za izvršbo, katerega vrednost je od 300 do 1000 evrov, dobi zdaj odvetnik od 17 do 55 evrov plačila. Teh predlogov je veliko, medtem ko predloge, katerih vrednost je milijonska, lahko preštejemo na prste ene roke. Večina od 1400 odvetnikov, kolikor jih je v Sloveniji, tako trenutno dela na spodnjem minimumu.

Koliko pa bi po vašem morala znašati tarifa za izvršbo v vrednosti 300 evrov?

Stara tarifa je bila v tem delu povsem ustrezna, začela se je pri 100 odvetniških točkah, to je slabih 50 evrov. Strošek je povsem upravičen, saj smo izračunali, da odvetnik zdaj, ko se predlog za izvršbo vlaga elektronsko, porabi več časa, kot če bi ga oddal v papirnati obliki. Uvedbo elektronskega poslovanja zbornica sicer pozdravlja, vendar pa ta sistem povzroča velike zastoje v poslovanju, ker ima uvedeni sistem še veliko porodnih težav in niso bili upoštevani vsi predlogi odvetnikov kot največje uporabniške skupine.

Verjetno se zavedate, da pravosodni minister Pličanič zaradi gospodarske in finančne krize v državi s povišanjem tarife ne bo soglašal, pravzaprav je napovedal celo znižanje odvetniške tarife. Ali ne bi morali odvetniško tarifo zaradi poslabšanja finančnega položaja prebivalstva znižati?

Z ministrom se še nisva srečala, želel bi, da mi to osebno pove, tudi sam bi mu rad predstavil stališče zbornice.

Ali tudi odvetniki občutite gospodarsko krizo? So se odvetnikom prihodki v zadnjih letih znižali in ali je moral kateri od odvetnikov zaradi slabega poslovanja pisarno celo zapreti?

Te statistike v odvetniški zbornici ne vodimo, vendar pa je finančno stanje v svetu in v Sloveniji nedvomno vplivalo na delo odvetnikov, marsikateremu se je obseg poslovanja zmanjšal. V težavah so predvsem tisti, ki delajo zunaj Ljubljane, izjeme pa niso niti nekateri v Ljubljani.

Odvetnike, ki ne bodo plačevali članarine odvetniški zbornici, boste lahko po novem izbrisali iz imenika odvetnikov. Ali je - glede na to, da gre nekaterim odvetnikom slabo - pričakovati precej takih izbrisov?

Odvetnik, ki ne bo plačeval članarine, ne bo avtomatsko izključen. Namen zadnje spremembe statuta odvetniške zbornice ni brisanje odvetnikov iz imenika, ampak le jasno določiti pravila. Odvetnikov, ki ne plačujejo članarine, ni veliko, gre le za posamezne primere, zato ne pričakujem, da bo ta številka skrb zbujajoča.