Kakšna je razlika med Evropsko unijo (EU) in evropsko monetarno unijo (EMU)?

Evropska unija je gospodarska in politična povezava sedaj že 27 evropskih držav. Po drugi svetovni vojni jo je ustanovilo šest držav: Nemčija, Francija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg. Najprej se je začelo gospodarsko sodelovanje, ki se je razvilo v enotni trg s skupno valuto evrom. Gospodarski uniji je sledilo povezovanje, ki je zajelo še vsa druga področja od razvojne pomoči do okolja.

Vse države članice EU so del Ekonomske in monetarne unije (EMU), ki jo je mogoče opredeliti kot naprednejšo stopnjo gospodarskega povezovanja na podlagi enotnega trga. Vključuje usklajevanje gospodarske in fiskalne politike (zlasti z omejitvami javnega dolga in primanjkljaja), skupno monetarno politiko (ki jo vodi Evropska centralna banka - ECB) in skupno valuto. Pogoj za to je spoštovanje meril na področju stabilnosti cen, zdravih javnih financ in gospodarske rasti. V ekonomski uniji sodeluje vseh 27 držav članic EU, nekatere države pa so se povezale še bolj in uvedle evro. Te države skupaj tvorijo območje evra.

Kaj je evro?

Evro je enotna evropska valuta, ki jo trenutno uporablja 17 držav članic EU oziroma približno 330 milijonov prebivalcev EU. Uvedbo evra štejejo za enega največjih uspehov povezovanja evropskih držav.

Evro so kot negotovinski, knjižni denar uvedli 1. januarja 1999, ko je postal nova uradna valuta 11 držav članic (vseh takratnih članic Unije z izjemo Grčije) in je nadomestil stare nacionalne valute, kot sta bila denimo nemška marka in francoski frank. Takrat so med temi valutami in evrom nepreklicno določili tečaje menjave. Sledilo je prehodno obdobje, ko sta v vsaki državi vzporedno obstajala evro in njena domača valuta. Leta 2001 se je evrski skupini pridružila še Grčija, 1. januarja 2002 pa je bil evro uveden še fizično, kot "pravi" denar v bankovcih in kovancih. Kmalu je postal druga najpomembnejša mednarodna valuta, za ameriškim dolarjem.

Ali mora vsaka država članica EU uvesti evro?

Načeloma da. Evropske pogodbe namreč poudarjajo, da so države trdno odločene, "da okrepijo in uskladijo svoja gospodarstva ter ustanovijo ekonomsko in monetarno unijo, ki bo vključevala tudi enotno in trdno valuto", in še "Unija vzpostavi ekonomsko in monetarno unijo, katere valuta je evro". V skladu z evropskimi pogodbami se morajo vse države članice EU pridružiti območju evra, ko izpolnijo za to potrebne pogoje.

Izjema sta Danska in Velika Britanija, za kateri velja klavzula o izvzetju, kar jima omogoča, da ostaneta zunaj območja evra. Lahko pa se seveda kljub temu odločita za uvedbo evra.

Evra ni sprejela tudi Švedska, čeprav v nasprotju z omenjenima državama nima posebne klavzule o izvzetju. Švedi so sicer leta 2003 na referendumu zavrnili uvedbo evra, zato so odločitev o tem preložili na kasnejši čas. Uvedli naj bi ga, ko bo država izpolnila vsa predpisana merila. Švedska krona ne sodeluje v ERM II, kar je eden od pogojev za evro. Poleg tega švedska zakonodaja o centralni banki Sveriges Riksbank ter o politiki deviznih tečajev ni povsem združljiva s pravom EU. Bruselj je Švedsko na to že opozoril, a zdi se, da se Švedska uvedbi evra izmika.

Za države, ki so se pridružile EU po začetku uporabe evra leta 1999, enotna valuta predstavlja sestavni del pogojev, ki so jih sprejele. Zato vse pristopne pogodbe držav vključujejo obvezo k uvedbi evra, ko izpolnijo vse kriterije. V hrvaški pristopni pogodbi je prav tako poudarjeno, da "Hrvaška od dne pristopa sodeluje v ekonomski in monetarni uniji".

Ali se evropski državljani zavedajo, da morajo njihove države po vstopu v EU sprejeti tudi evro?

V glavnem ne. Javnomnenjska raziskava Eurobarometer že od leta 2004 kaže, da večina ljudi v državah, ki uvajajo evro, meni, da imajo države možnost izbire. Tako dve tretjini vprašanih vedno znova podajata napačne odgovore. Le tretjina državljanov iz novih članic, ki postopoma uvajajo evro, se zaveda, da je uvedba evra nekaj obveznega in ne prosta izbira. Eurobarometer iz septembra 2006, torej le nekaj mesecev pred uvedbo evra v Sloveniji, je razkril, da je bilo napačno prepričanih prav največ Poljakov in Slovencev.

Ali lahko v primeru evra govorimo o suverenosti držav?

Ko pride do združevanja med državami na denarnem področju, govorimo o monetarni integraciji, katere najvišja stopnja je monetarna unija - primer za to je EMU. Države se lahko odrečejo lastni monetarni suverenosti in jo prenesejo na monetarno unijo. Lastno monetarno suverenost torej izgubijo, a sodelujejo v skupni monetarni suverenosti monetarne unije. To sestavljajo lastna (skupna) valuta, lastna (skupna) centralna banka, skupna monetarna in deviznotečajna politika.

Kakšni so pogoji za uvedbo evra?

Gre za tako imenovane maastrichtske konvergenčne kriterije, ki naj bi zagotovili, da je gospodarstvo države članice dovolj pripravljeno na sprejetje enotne valute in da se lahko nemoteno vključi v monetarni režim območja evra. Vključujejo ekonomske kriterije, ki so: doseganje visoke stopnje stabilnosti cen (stopnja inflacije ne sme za več kot 1,5 odstotne točke presegati povprečja stopnje inflacije treh držav članic, ki so dosegle najboljše rezultate glede stabilnosti cen), vzdržnost položaja javnih financ (javnofinančni primanjkljaj ne sme presegati tri odstotke BDP, javni dolg pa ne 60 odstotkov BDP), trajnost konvergence (dolgoročne obrestne mere ne smejo presegati povprečja obrestnih mer treh držav članic z najnižjo stopnjo inflacije za več kot dve odstotni točki) ter upoštevanje normalnih mej nihanja, predvidenih z mehanizmom deviznih tečajev (ERM II), vsaj dve leti, brez devalvacije valute. Ob tem velja še pravni konvergenčni kriterij, in sicer usklajenost nacionalne zakonodaje z določbami lizbonske pogodbe, predvsem glede delovanja nacionalne centralne banke.

Ali lahko država članica izstopi iz EU?

Da, država lahko izstopi iz EU. Izstop iz EU je opredeljen v lizbonski pogodbi, ki je začela veljati 1. decembra 2009. Do takrat nobena pogodba EU ni omenjala izstopa.

Vsaka država članica se lahko odloči za izstop v skladu s svojimi ustavnimi pravili. O svoji nameri uradno obvesti evropski svet (torej vse druge države članice). Na podlagi smernic, ki jih ta določi, se EU pogaja in sklene z državo sporazum o podrobnostih izstopa, ki upošteva okvir njenih prihodnjih odnosov z EU. Evropska komisija v tem postopku predloži priporočila svetu EU, ta pa odobri začetek pogajanj in imenuje pogajalca. Sporazum o izstopu v imenu EU in po odobritvi evropskega parlamenta sklene svet EU s kvalificirano večino.

Članske pravice in obveznosti za državo, ki želi izstopiti, ugasnejo z dnem začetka veljavnosti sporazuma o izstopu, sicer pa dve leti po njenem uradnem obvestilu drugih članic o načrtovanem izstopu - razen če evropski svet po dogovoru z izstopajočo državo soglasno ne sklene, da se to obdobje podaljša. Seveda ni treba poudarjati, da država, ki želi iz povezave, v svetu EU in v evropskem svetu ne sodeluje niti v razpravah niti pri sprejemanju sklepov v tej zadevi.

Ko beseda nanese na grški primer, dr. Zlatko Šabič s Fakultete za družbene vede opozarja, da dejansko vprašanje ni, ali si EU lahko privošči izstop Grčije iz EU, ampak ali si mednarodna skupnost lahko privošči propad evropskega projekta. "Zato je tudi izstop Grčije iz območja evra tako občutljivo vprašanje. EU ni več samo gospodarsko združenje, temveč politična entiteta."

Ali je mogoče po izstopu ponovno vstopiti v EU?

Da. Tako kot lahko država izstopi iz EU, lahko ponovno zaprosi za članstvo. V tem primeru se zanjo vse začne znova - od prošnje za članstvo, določitve datuma za začetek pogajanj do ocene njene primernosti oziroma napredka…

Ali je mogoče izstopiti tudi iz območja evra?

Možnost za izstop iz območja evra formalno ne obstaja. "Izstop iz EU je predviden, iz območja evra pa ne," je pojasnil sodnik na Sodišču Evropske unije dr. Marko Ilešič. "Uvedba evra je enosmerna cesta in povratka ni." Zato bi se enostranski izstop zelo verjetno razumel kot kršitev lizbonske pogodbe z vsemi možnimi posledicami, tudi izključitvijo države iz EU. To je seveda teoretična možnost, je poudaril Ilešič in opozoril, da je mogoče vse urediti, če se države članice evropske monetarne unije o tem dogovorijo. V tem primeru govorimo o tako imenovanem nadzorovanem izhodu iz območja evra.

Profesor mednarodnih financ na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Mojmir Mrak je podobno kot Ilešič dejal, da izstop iz območja evra v evropski regulativi ni predviden.

Kakšne bi bile pravne posledice odločitve Grčije, da se odpove evru?

Posledice takega ukrepa bi bile neizmerne, tudi v vsakodnevnem življenju in za številne pogodbe, ki se glasijo na evro, je poudaril dr. Ilešič. Pri tem je omenil državne dolgove Grčije, velike mednarodne kreditne oziroma finančne pogodbe ter vsakodnevne potrošniške pogodbe. "Vse se neskončno zaplete. Že uvedba evra je prinesla določene probleme pravne narave, izstop pa je še veliko težji zalogaj."

Tudi raziskovalec bruseljskega think tanka Bruegel Nicolas Veron je dejal, da pravni okvir za izhod Grčije iz območja evra ne obstaja. "To pomeni, da bi izhod Grčije terjal politična pogajanja, vendar pa bi tudi ustvaril pravne dileme brez primere, ker bi lahko številni gospodarski akterji sprožili tožbe na osnovi dejstva, da izhod iz območja evra ni bil v skladu z obstoječim pravnim redom." Veron je ob tem omenil, da je to eden ključnih dejavnikov negotovosti. Veliko pogodb je bilo namreč sklenjenih pod predpostavko, da Grčija ostane del območja evra, zato se bo vprašanje, kako se bodo pogodbe izvajale, če Grčija zapusti območje evra, razreševalo v pravnih sporih. Dodal je, da bi podobno veljalo tudi v primeru drugih članic območja evra, denimo Slovenije.

Profesor mednarodnega prava na Fakulteti za družbene vede dr. Bojko Bučar ocenjuje, da bi bila Grčija, če bi izstopila iz območja evra brez pristanka vseh ostalih držav, odgovorna za kršitev dosedanjih pogodb. Poleg politične in pravne odgovornosti "bi najbrž morala nositi še odškodninsko odgovornost, saj ne dvomim, da bi nastala kakšna škoda zaradi tega", razmišlja Bučar. In če bi bila škoda povzročena državam, bi bila po njegovem lažje rešljiva kot v primeru škode, povzročene posamezniku.

Ali je izstop iz območja evra povezan z izstopom iz EU?

To je v tem trenutku nedvomno zelo aktualno vprašanje. Mnogi namreč povezujejo izstop iz območja evra z izstopom iz celotne EU. Tako je po zadnjem srečanju finančnih ministrov evropskih držav avstrijska finančna ministrica Maria Fekter odmevno dejala: "Iz skupine držav z evrom ni mogoče izstopiti. Izstopiti je mogoče iz EU. In če izstopiš iz EU, se tudi odpoveš evru."

"To je formalno točno, čeprav mislim, da bi se našla rešitev tudi brez tega, če bi bilo to potrebno," je potrdil dr. Mojmir Mrak. Dodal je, da tudi maastrichtska pogodba ne vsebuje klavzule o finančni pomoči oziroma reševanju določene članice, ki bi se znašla pred bankrotom, a je območje evra našlo rešitev tudi za to. Zatorej po njegovem "ni absolutno nujno", da bi Grčija izstopila iz EU, če bi se odpovedala evru; pomembnejši je način, kako bi se Grčija odpovedala evru.

Možnosti sta dve: nadzorovan ali nenadzorovan izstop. Če bi šlo za dogovor o odpovedi evru, bi lahko Grki še naprej ostali povezani z EU. "Prišlo bi do bankrota, ampak to je bankrot, kjer se bo skušal zadržati dialog z državami članicami monetarne unije. V tem kontekstu bo aktivnost ECB tudi manj rigorozna," je pojasnil dr. Mrak in dodal, da bodo morali grški partnerji v tem primeru dati signal, da skušajo iskati rešitve v dogovoru z Evropo. Slednje lahko pomeni tudi nova pogajanja o paketu pomoči Grčiji.

V primeru nenadzorovanega izstopa pa je možen tudi odhod iz EU, je dejal dr. Mrak. Če bi Grki zavrgli evro ne meneč se za preostalo območje evra, bi odpadli razlogi, da bi bile članice EU Grčiji še naprej naklonjene: "Zakaj bi države EU morale ohraniti trgovinske aranžmaje, ki veljajo med članicami, če bi neka država na silo izstopila?" Toda nenadzorovan izstop iz območja evra se glede na trenutne razmere v Grčiji zdi realna možnost, saj se nekatere njene politične stranke s tujimi upniki niso pripravljene pogovarjati.

Tudi dr. Bojko Bučar meni, da izstopa iz evrskega območja in EU nista nujno povezana, saj se suverene države lahko med seboj dogovorijo o vsem. "V EU so nekatere države, ki niso del območja evra, in tak status bi lahko dali tudi Grčiji, če bi to želeli, seveda. Kar ne vemo, pa je, kakšna je politična volja Grčije na eni ter ostale šestindvajseterice na drugi strani," je poudaril.

Predavateljica evropskih politik na Fakulteti za družbene vede Irena Brinar opozarja, da je evro specifični del integracije, EU pa je njen širši del. Kakor je po eni strani težko izstopiti samo iz dela integracije, pa se po drugi strani zastavlja vprašanje, zakaj to ne bi bilo mogoče, če dejansko nekatere članice sodelujejo samo v določenih politikah EU? "Če so že na začetku za nekatere države dopustili izjeme, ni razloga, da se izjem ne bi posluževali tudi kasneje."

Ali je možna izključitev države iz Evropske unije?

7. člen pogodbe o EU določa, da lahko Unija ugotovi obstoj hujše kršitve njenih vrednot (denimo človekovih pravic, demokracije ipd.), državo kršiteljico zasliši in ji morebiti poda priporočila za odpravo kršitev. Če EU na predlog ene tretjine držav članic ali evropske komisije in po odobritvi evropskega parlamenta soglasno ugotovi, da država huje in vztrajno krši njene vrednote, lahko svet EU s kvalificirano večino sklene, da nekatere pravice kršiteljice, ki izhajajo iz uporabe pogodb, mirujejo - seveda vključno z glasovalnimi pravicami predstavnika vlade te države v svetu EU.

"Če nekoga izključiš iz glasovanja v svetu EU, to seveda de iure še vedno pomeni, da je član EU, de facto pa to pomeni, da si ga izključil iz članstva, pa čeprav samo začasno," je pojasnila Brinarjeva. Viri blizu komisije pa poudarjajo, da izključitev države članice iz EU po tem členu ni mogoča, mogoča je le zamrznitev pravic glasovanja v primeru kršenja osnovnih načel, na katerih temelji EU. Nikakor ne gre za izključitev, saj obveznosti iz evropskih pogodb za to državo veljajo še naprej.

Zakaj je evropskim politikom težko neposredno govoriti o izstopu Grčije iz območja evra?

Zato, ker so posledice takega koraka nepredvidljive. Vodja evrske skupine Jean-Claude Juncker vsako namigovanje ali špekuliranje zavrne z "neumnostjo" in izjavami, kot je ta, da "niti za sekundo" ni pomislil na odhod Grčije iz območja evra. Po koncu zasedanja finančnih ministrov držav z evrom ta teden je poudaril, da je naša "neomajna želja", da Grčija ostane v območju evra, in za to bomo storili vse, kar je v naši moči. Dodal je tudi, da je Grčija suverena država in da ji ni treba dajati lekcij - morajo pa se grški državljani zavedati, da je bil dogovor o odplačilu dolga sklenjen in da ga je treba spoštovati. Juncker je ob tem vendarle namignil na možnost podaljšanja obdobja odplačevanja kreditov v izjemnih razmerah.

Dr. Mrak je njegovo retoriko, da "bomo storili vse, da Grčija ostane v območju evra", obrazložil na način, da bodo evropske države resnično naredile vse, da bo Grčija spoštovala dogovore, ki jih je sprejela. V nasprotnem primeru za EU po njegovi oceni ni druge možnosti, kot da prekine z vsemi finančnimi tokovi do te južne članice. Območju evra bi verjetno zmanjkali argumenti, da tega ne stori, če se bo za prekinitev stikov odločil Mednarodni denarni sklad (IMF).

Kakšne geostrateške posledice bi imel izstop Grčije za EU?

Nicolas Veron meni, da bi to spremenilo samo naravo EU, saj se je ta doslej le širila, ne pa krčila. Po mnenju dr. Bučarja "strašno velike tragedije" ne bi bilo, če bi le preostali del EU ostal trden. Države so vedno vstopale in izstopale iz zvez, organizacij, pa se svet ni podrl.

Brinarjeva je opozorila, da se je grški geostrateški položaj - adut, ki ga je Grčija v zvezi Nato, EU in v odnosu do Turčije s pridom izkoriščala - izredno poslabšal in da se je situacija zdaj spremenila, saj prav v tem obdobju neverjeten razcvet doživlja njena soseda Turčija. Položaj te države se krepi tako zaradi gospodarstva kot tudi s strateškega vidika - prek njenega ozemlja se namreč izvajajo razne operacije do Iraka, Irana, Sirije, arabskega sveta in to bo po njenem "vplivalo na geostrateški položaj v Sredozemlju". Na Cipru bi lahko "ciprskim Turkom zrasla krila", medtem ko v odnosu do Bližnjega vzhoda Grčija, nasprotno od Turčije, nikoli ni igrala pomembne vloge.

Dr. Tanos Dokos, direktor Grške ustanove za evropsko in zunanjo politiko (ELIAMEP), je poudaril, da bi odhod Grčije imel hude posledice ne le za sam evro in EU, temveč za regionalno stabilnost v JV Evropi in Vzhodnem Sredozemlju, za vlogo zveze Nato in EU v teh regijah, kot tudi pri vprašanjih energetike in priseljevanja. Glede na to je po njegovem scenarij izstopa iz EU najmanj verjeten.