To so opozorila predsednika računskega sodišča Luigija Giampaolina, ki pojasnjuje, da bo davčni primež v Italiji v prihodnjih treh letih presegal 45 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), s čimer se bo država uvrstila med rekorderke v Evropski uniji.
Želja po uskladitvi proračunskih prihodkov z odhodki se je po ocenah Giampaolina skrčila za zviševanje davčnih prilivov. Vladi priporoča naj v prihodnje sprosti čim več sredstev za investicije in zniža davčni primež, poročajo italijanski mediji.
Visok davčni primež skrbi tudi italijansko centralno banko, ki pa ugotavlja, da bi lahko davčni primež znižali z učinkovitim bojem proti utaji davkov in znižanjem izdatkov javne uprave.
V centralni banki ocenjujejo, da bi lahko s tema dvema ukrepoma davčni primež od leta 2014 do leta 2016 znova znižali na vzdržnih 42 odstotkov BDP. Ne glede na to, pa opozarjajo, da mora biti zvišan davčni primež kratkoročne narave.
Centralne bankirje hkrati skrbi zaradi še vedno "napetih" razmer na trgu državnih obveznic, ki od vlad še vedno terjajo konsolidacijo javnih financ in reforme v podporo gospodarski rasti.
Montijeva vlada je bila zaradi recesije - letos naj bi se BDP skrčil za okoli 1,5 odstotka - primorana preložiti uravnoteženje državnega proračuna z leta 2013 na leto 2014 ali leto 2015.
Zaradi slabih gospodarskih napovedi so se odzvali tudi obvezniški trgi. Pribitki na desetletne italijanske državne obveznice v primerjavi z referenčnimi nemškimi so se v zadnjih nekaj tednih zvišali že za 100 bazičnih točk in se trenutno gibljejo nekoliko nad 400 bazičnimi točkami oziroma pri 5,74-odstotnem donosu.
Po ocenah analitikov je skok pribitkov na italijanske obveznice tudi posledica slabšanja javno-finančnih razmer v Španiji, kjer pribitki že nekaj mesecev presegajo italijanske. Trenutno so pribitki na desetletne španske obveznice od italijanskih višji za okoli 30 bazičnih točk.
