"Z izjemno zaostritvijo pogojev smo naredili velik korak k 'čiščenju' agencijskega dela, ki je precej neurejeno in na katerem obstajajo mnoge kršitve," ocenjuje Zoran Kotolenko z ministrstva za delo. Pojasnil je, da so vse agencije, ki so vložile vlogo, preverili na Davčni upravi (Durs) in inšpektoratu za delo.
Po Kotolenkovi oceni so z novim zakonom izboljšali tudi možnost nadzora. "Zelo jasno smo namreč razmejili, kdaj gre pri tej dejavnosti za storitev, za katero bi moral biti izdan račun, in kdaj za posojanje delavcev, kar bo podlaga za ugotovitve, kdo je pristojen za različna določila zakonodaje. Ker je bila ta razmejitev doslej precej zamegljena, je bilo inšpektorjem pogosto težko priti zadevi do dna," je povedal Kotolenko.
Na ministrstvu za delo pričakujejo, da bo nova zakonodaja nekoliko zmanjšala interes podjetij za agencijsko delo. Delodajalcem, ki so doslej pogosto izigravali zakonodajo s civilno-tehničnimi pogodbami pod krinko storitev, se bo namreč agencijsko delo zaradi provizij agencijam (te naj bi po oceni sindikatov znašale od 10 do 25 odstotkov) močno podražilo. Kotolenko zato pričakuje, da bosta ostrejša zakonodaja in zmanjšanje ponudbe sprožila med podjetji "kar nekaj vroče krvi".
Delodajalci: Za razcvet agencijskega dela je kriva rigidna delovna zakonodaja
Največje agencije, med katere sodita na primer Manpower in Adecco, zaostritev pogojev pozdravljajo, saj vidijo agencije, ki opravljajo posredovanje delavcev pod krinko storitev, kot nelojalno konkurenco. V agenciji Manpower pričakujejo, da se bo zaradi tega ukrepa uredila situacija na področju agencij za zaposlovanje, kar bo po njihovi oceni ugodno vplivalo na celoten trg dela. Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), upa, da spremembe ne bodo prizadele podjetij. "Sreča v nesreči je, da se je povpraševanje po delavcih bistveno zmanjšalo in da bodo agencije v tem obdobju stagnacije imele čas, da se na zakon ustrezno pripravijo. Menim, da bi moralo ministrstvo za delo agencijam pri prilagoditvi na nove pogoje pomagati in ne samo izvajati kaznovalne politike," je dejal Smole, ki sicer poskus ureditve tega področja pozdravlja.
Za razcvet agencijskega dela Smole krivi "rigidno delovno zakonodajo". "Dokler ne bomo olajšali možnosti odpuščanja, se bodo podjetja raje obračala na agencije, kjer so ti postopki bolj enostavni in transparentni. To je le še en dokaz več za to, da so spremembe delovne zakonodaje nujne," pravi Smole.
Sindikati: Položaj agencijskih delavcev se s spremembami ne izboljšuje
Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) priznava, da je bil s spremembami zakonodaje storjen "določen napredek pri regulaciji tega področja", pri čemer pa dvomi o učinkovitosti nadzora. "Kolikor zagotavljajo agencije fleksibilnost trga, so tudi same fleksibilne pri izogibanju zakonodaje," opozarja Lukič.
Po drugi strani, pravi, pa kljub številnim predlogom sindikatov ni zaznati nobenega napredka pri statusu in pravicah agencijskih delavcev. Sindikati med kršitvami na področju agencijskega dela izpostavljajo zlasti "veriženje" in krajšanje pogodb, med anomalijami pa neenak položaj agencijskih delavcev v primerjavi z redno zaposlenimi glede plače in dodatkov, regresa, božičnice, dopusta, bolniških odsotnosti... "Med drugim smo po vzoru Avstrije, Irske in nekaterih nemških dežel predlagali uvedbo kvotnega sistema, a zanj ni bilo posluha," je dejal Lukič.
