Medtem ko se velika večina gospodarstva sooča z največjo krizo po drugi svetovni vojni, z zadnjimi leti nikakor ne morejo biti nezadovoljne zaposlovalne agencije. A uspešno poslovanje ima temno ozadje, saj se za njim skriva problem razcveta negotovih oblik zaposlitve, prav tako tudi statusa in pravic agencijskih delavcev. Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozarja, da je področje agencijskega dela zaznamovano s celim spletom kršitev delovnopravne zakonodaje, pri čemer izpostavlja zlasti veriženje in krajšanje pogodb ter neenak položaj agencijskih delavcev v primerjavi z redno zaposlenimi. Lukič agencijsko delo označuje kot trgovino z ljudmi in novo obliko sužnjelastništva, s katero se povzroča socialni dumping. Trditve sindikatov potrjujejo tudi ugotovitve inšpektorata za delo. Leta 2007 so inšpektorji v 211 pregledih v agencijah ugotovili kar 240 kršitev, pri 219 pregledih pri uporabnikih agencijskih storitev, torej v podjetjih, pa 138 kršitev.
Da je agencijsko delo očitno postalo krizni poslovni model, lahko vidimo iz primerov nekaterih najuglednejših podjetij. V Elanu se je število agencijskih delavcev od konca leta 2008 do junija letos povečalo z 10 na 125, pri čemer se je v enakem obdobju število redno zaposlenih zmanjšalo s 659 delavcev na 507.
stran 2
