Posebna služba, ki dopolnjuje druge poklicne službe in organizacije, pristojne za ukrepanje ob nesrečah na morju, je nastala v času prehajanja določenih služb iz rezervnih v poklicne sestave oziroma pogodbene rezerve. Pri tem se jim je, kot je v pogovoru za STA pojasnil prvi mož koprske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) Zvezdan Božič, zdelo smiselno, da na ta način pripadnike te službe trdneje vežejo na to delo ter jim hkrati nudijo več možnosti za usposabljanje.
Osnovna naloga pripadnikov posebne službe je pomoč ostalim organom pri zajezitvi večjega onesnaženja morja. Hkrati pa njeni pripadniki skrbijo za vzdrževanje dragih in občutljivih naprav, ki se uporabljajo v tem primerih. Odločitvi za ustanovitev posebne službe je botrovalo spoznanje, da redne službe v okviru poklicnih gasilskih enot, Luke Koper ipd. same ne bi bile kos večjim ekološkim nesrečam na morju, dodaja Božič.
Pripadnike posebne službe bi sicer zaradi specifičnih znanj pri postavljanju vodnih pregrad in uporabe čolnov lahko po potrebi uporabili tudi v primerih večjih poplav, kakršne so bile lansko jesen, ali večjih onesnaženj rek, je prepričan. Služba je sprva štela 12 pripadnikov, vendar so tako pri vajah kot ob intervenciji februarja 2010, ko je pred Debelim rtičem nasedla kitajska ladja, spoznali, da kaže službo dopolniti. Tako zdaj premorejo skupno 14 pripadnikov.
Usposobljeni tudi za mednarodno sodelovanje
K uspešnosti službe pripomorejo tako redne vaje, na katerih beležijo le majhen osip, kot tudi raznolik spekter poklicnih profilov, ki sestavljajo službo. V njej imajo kapetana dolge plovbe, pomorske strojnike in častnike, potapljače, ribiče, ladijske mehanike in gasilce, navaja Božič. V prihajajočem letu je predvidenih več vaj, Božič pa verjame, da bodo pripadniki posebne službe po zaključku tega ciklusa usposabljanj pripravljeni tudi za mednarodno sodelovanje v primeru večjih nesreč na morju v tujini.
Čeprav je služba mišljena predvsem za pomoč ob večjih nesrečah doma, Božič namreč opozarja na skupno usodo držav ob Jadranskem morju, s katerimi pa imajo večinoma tudi sklenjene meddržavne sporazume o sodelovanju - izjema je sosednja Italija, kjer pa je v veljavi sporazum na regionalni ravni z deželo Furlanijo - Julijsko krajino.
"Če pride do onesnaženja v srednjem Jadranu, je velika verjetnost, da bo to doseglo tudi nas," ugotavlja prvi mož koprske izpostave uprave za zaščito in reševanje, ki dodaja, da se v primeru onesnaženja v severnem Jadranu skoraj zagotovo ne bi mogli izogniti posledicam tudi v slovenskem morju.
Sicer pa v času gospodarske krize Božič svari pred morebitnimi rezi na področju zaščite in reševanja, čeprav verjame, da do bistvenega krčenja sredstev tu ne bo prišlo. "Sredstva do neke mere sicer lahko tudi skrčimo, ampak če se jutri, pojutrišnjem ali čez eno leto kaj zgodi, potem bomo morali ta sredstva nadoknaditi plus ostala, ki bi jih že itak morali dati za odpravo posledic ali za prve interventne ukrepe ob morebitni naravni nesreči," je poudaril.
