V aktu o ustanovitvi družbe, ki ga je Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) sprejela 29. julija letos, je namreč med pogoji za imenovanje članov poslovodstva poleg petih let delovnih izkušenj in znanja najmanj enega svetovnega tujega jezika predpisana tudi univerzitetna izobrazba. Te Pavlič, ki je po izobrazbi prometno-transportni odpravnik, nima. Če je bilo še v nedavno veljavnem aktu SŽ, ki ga je sprejela vlada, eksplicitno zapisano, da pogoji, predpisani za druge člane poslovodstva, ne veljajo za delavskega direktorja, tega določila v aktu AUKN ni več mogoče najti. To posledično pomeni, da bi moral Pavlič za imenovanje izpolnjevati enake pogoje kot drugi člani poslovodstva SŽ, kar pomeni, da bi moral nadzorni svet, ki ga od včeraj vodi Bojan Brank (njegov namestnik je Silvo Berdajs), njegovo imenovanje blokirati.
Medtem ko so nas v SŽ za podrobnejše odgovore glede pravnih vprašanj napotili na svet delavcev SŽ, bi se lahko Pavlič pri obrambi svojega položaja skliceval na luknje v aktu SŽ. Ta namreč delavskega direktorja izrecno ne uvršča med člane poslovodstva. Kljub temu omenjeni akt v členu, ki govori o vodenju družbe, omenja delavskega direktorja in njegove pristojnosti, predvsem zastopanje in predstavljanje interesov delavcev glede kadrovskih in socialnih vprašanj. Pri tem velja opozoriti še, da zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju jasno določa, da nadzorni svet delavskega direktorja na predlog sveta delavcev imenuje kot člana uprave (!), v primeru SŽ torej poslovodstva.
Pavliču ne gre na roko tudi člen omenjenega zakona, ki delavskega direktorja dovoljuje le v družbah z dvotirnim sistemom upravljanja, kjer je zaposlenih več kot 500 delavcev. Tega pogoja krovni holding SŽ po novem bržčas ne bo izpolnjeval, saj se bodo zaposleni prerazporedili v tri hčerinske družbe. Pavlič je sicer že v torek zatrdil, da je bilo njegovo imenovanje v skladu z zakonom in da bo mandat nastopil skupaj z drugimi člani poslovodstva.
primoz.cirman@dnevnik.si
