Stalni krizni mehanizem s kapitalom 700 milijard evrov, ki bo državam v območju evra služil kot kreditor na zadnji ravni, bo sredi leta 2013 nasledil obstoječ začasen sistem za zagotavljanje stabilnosti evra.

Od 700 milijard evrov kreditnega potenciala bo 80 milijard evrov vplačanega kapitala, 620 milijard evrov pa kapitala na vpoklic.

Mehanizem se sicer ne bo izvajal prek posebne družbe, kot je to v primeru trenutnega začasnega mehanizma za stabilnost evra, temveč bo šlo za mednarodno finančno ustanovo. To je pomembno tudi z vidika beleženja potencialnih obveznosti držav v javni dolg. Sedaj se te beležijo, po novem pa naj se ne bi.

Od omenjenih 80 milijard evrov bo morala Slovenija vplačati 342 milijonov evrov v petih obrokih po dobrih 68 milijonov evrov, ki jih bo treba začeti plačevati takoj po uveljavitvi sporazuma, je junija po sklenitvi dokončnega dogovora o mehanizmu pojasnil finančni minister Franc Križanič.

Mehanizem bo mogoče uporabiti ob strogih pogojih, ki jih bo morala država prejemnica sprejeti, kot sedaj velja za pomoč iz začasnih mehanizmov za stabilnost evra, iz katerih prejemajo pomoč Grčija, Portugalska in Irska.

Največ razprave je bilo pri vzpostavljanju mehanizma glede vključitve zasebnega sektorja, pri čemer so se finančni ministri strinjali, da mora biti to izključno prostovoljno, in to na način, da jo tudi bonitetne agencije prepoznajo kot prostovoljno.

Minister Križanič je junija še povedal, da bo, ko bo 95 odstotkov članic glede na kapital pristopilo k mehanizmu, v kratkem treba plačati prvi obrok in potem v naslednjih petih letih preostale do polne omenjene vsote 342 milijonov evrov za Slovenijo.

Že prej je bil v pogajanjih o stalnem mehanizmu po Križaničevih besedah rešen problem, kakšni so deleži posameznih držav. Slovenski je 0,428 odstotka, kar je nekoliko manj kot pri začasnem mehanizmu.

To je Slovenija po ministrovih besedah dosegla s sklicevanjem na to, da je njena razvitost pod povprečjem EU in tako dobila začasni 12-letni aranžma za nižji delež.

Finančni ministri evroskupine v senci grožnje širitve krize o novi pomoči Grčiji

Finančni ministri držav v območju evra, med njimi slovenski minister Franc Križanič, bodo danes v senci grožnje širitve dolžniške krize v Evropi razpravljali o novem svežnju pomoči Grčiji, pri čemer bodo poskušali premostiti različna stališča o sodelovanju zasebnega sektorja pri tem projektu.

Pred dobrim tednom je evroskupina na telefonski konferenci dosegla dogovor o izplačilu petega obroka posojil Grčiji v okviru lani dogovorjene pomoči, ki v treh letih predvideva 110 milijard evrov pomoči. S tem je Grčija vsaj za zdaj rešena pred bankrotom.

Dogovor o drugem svežnju pomoči za Grčijo, ki naj bi državi zagotovil solventnost po letu 2012 in naj bi znašal do 120 milijard evrov, pa je, kot kaže, preložen na september. Finančni ministri naj bi se tako danes poskušali le približati dogovoru, pri čemer je glavno odprto vprašanje vloga zasebnih upnikov.

Buren prejšnji teden

Minuli teden je bil sicer precej buren, grožnja širitve dolžniške krize na druge države v območju evra je vse večja. V petek so se pokazali znaki, da se dolžniška kriza širi v Italijo, ki je tretje največje gospodarstvo v območju evra. Znaki krize na italijanskih državnih obveznicah, bankah in na borzi so udarili tudi vrednost evra.

Za vznemirjenje je poskrbela tudi Portugalska, kateri je bonitetna agencija Moody's znižala oceno na raven ničvrednosti, in to kmalu po sprejetju programa 78 milijard evrov pomoči državi skupaj z ostrimi varčevalnimi ukrepi. Po neuradnih navedbah naj bi se že omenjala potreba po drugem svežnju pomoči tej iberski državi.