Pavlica je ob tem dodal, da bodo predlog zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki po oceni ministrice za javno upravo v odstopu Irme Pavlinič Krebs pomenijo rušenje enotnega plačnega sistema, preverili v parlamentarni proceduri. "Septembra bo prva obravnava, do takrat pa imamo priložnost, da ugotovimo, ali gre zgolj za izenačitev pravic policistov z drugimi pooblaščenimi osebami ali za dodatne pravice. Analize ministrstva za javno upravo kažejo, da gre za slednje," je dejal Pavlica in pojasnil, da lahko sporne člene črtajo z amandmaji.
Višje dodatke bi dobivali samo policisti
Pavlinič-Krebsova je včeraj na svoji zadnji tiskovni konferenci poudarila, da gre pri urejanju dodatkov k plačam policistov za popolnoma nesistemski pristop in za rušitev enotnega plačnega sistema. "Ministrstvo za javno upravo se je v celoti strinjalo z ureditvijo posebnosti policistov, vendar pa je ureditev dodatkov v področnem zakonu neprimerna in sporna. Po mojem mnenju bi morala koalicija zakon o organiziranosti in delu v policiji sprejeti brez štirih členov, ki posegajo v plače. V nasprotnem primeru bi kršila obljubo, da brez usklajevanja ne bo posegala v plačni sistem, posamezne poklicne skupine pa bi z različnimi dodatki začele ponovno izboljševati svoj položaj," je opozorila Pavlinič-Krebsova.
Izjave ministrstva za notranje zadeve, po katerih naj z omenjenim zakonom tudi policisti dobili dodatke, ki jih že prejemajo cariniki in vojaki, je ministrica ocenila kot zavajajoče. Dodatek za stalnost, ki bi po predlogu zakona znašal 0,5 odstotka osnovne plače, bi, kot je dejala, prejemali samo policisti, medtem ko vojaki, cariniki in pravosodni policisti dobivajo dodatek za stalnost v višini 0,33 odstotka od osnovne plače. Petodstotni dodatek za vodenje pa bi po predlogu zakona policistom pripadal ne glede na izpolnjevanje kriterijev (število zaposlenih in čas dejanskega opravljanja nalog vodenja). Popolnoma nov je po besedah Pavlinič-Krebsove dodatek za delo prekrškovnega organa v višini 5 odstotkov osnovne plače, ki ga ne prejema noben javni uslužbenec.
Ministrica je povedala, da je trenutno veljavni enotni plačni sistem v javnem sektorju pregledala tudi OECD in ga z vidika transparentnosti in obvladovanja javnih financ ocenila kot ustreznega, pri čemer je priporočila sistemske izboljšave. Urejanje dodatkov v področnih zakonih pa naj bi tudi po oceni OECD pomenilo "bistveno slabše rešitve".
Pavlinič-Krebsova za hitre predčasne volitve
Na Dnevnikovo vprašanje, ali bo sedanja manjšinska vlada po njenem odhodu sposobna izvesti načrtovano reformo javnega sektorja, zraven pa se "bosti" še s sindikati, je Pavlinič-Krebsova odgovorila, da to po njenem mnenju ni mogoče. "Ob taki manjšini v vladi in tako nizki podpori javnosti je ukrepe nemogoče sprejemati in jih uresničevati. Zato se nagibam k hitrim predčasnim volitvam. Na tak način bi nova ekipa dobila večjo legitimnost, pa tudi moč, da se upre posameznim lobijem," je povedala Pavlinič-Krebsova.
Podobne težave se obetajo na gospodarskem ministrstvu pri njegovem prizadevanju za energetsko zakonodajo in na kulturnem ministrstvu, denimo z zakonom o medijih. Ne nazadnje tudi zato, ker bodo z odhodom ministric Zares ta ministrstva kadrovsko precej osiromašena. Ob slovesu Pavlinič-Krebsove, Darje Radić in Majde Širca bodo namreč po zakonu o državni upravi svoje funkcije zapustili tudi njihovi državni sekretarji ter zaposleni v kabinetih, ki so vezani na mandat ministric.
Državni sekretarji so po odstopu največ tri mesece upravičeni do prejemanja nadomestila plače, če v tem času izpolnijo pogoje za upokojitev, pa za devet mesecev. Uslužbenci, ki so vezani na mandat ministrov, so upravičeni do odpravnine v znesku treh osnovnih plač, če so imeli to pravico določeno v pogodbi o zaposlitvi.
Novi državni sekretarji bodo po pojasnilih Miloša Pavlice imenovani na predlog začasnih ministrov, kar pa bo mogoče šele po 11. juliju, ko se bo z zamenjavami seznanil državni zbor.
