"Kmetijska proizvodnja od semena do polic se nevarno koncentrira v rokah multinacionalk, zato bodo preživeli le tisti slovenski proizvajalci, ki se bodo znali povezati. Če je bilo povezovanje kmetov pred 150 leti nujnost, ker je slovenskega kmeta in zemljo ogrožal predvsem velikonemški kapital, je stanovsko povezovanje in organiziranje danes več kot nujno zaradi pritiskov globalizacije," je prepričan Kavčič, ki kot osrednjega povezovalca kmetov vidi zadruge.
"To ni študija, to je navaden zmazek"
Slovenija bo prihodnje leto praznovala 140 let zadružništva. Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, je prepričan, da zadružništvo tudi v teh kriznih časih za kmeta in kmetijstvo pomeni trden temelj gospodarstva, poleg tega najrazličnejše zadruge v svetu povezujejo osemsto milijonov članov ter zagotavljajo sto milijonov delovnih mest ali 20 odstotkov več kot vse multinacionalke skupaj.
Skupina strokovnjakov je lansko poletje naredila študijo, v kateri je analizirala tudi delovanje slovenskega zadružnega sistema in ugotovila, da so to predvsem trgovske družbe, manj pa dejaven koordinator razvoja podeželja. Po mnenju avtorjev študije bi se morale zadruge temeljito posodobiti in začeti delovati na višjih obratih, skupno bi morale tudi nabavljati repromaterial za kmetijstvo in skupno prodajati kmetijske proizvode. Vrednost repromateriala, ki ga zadruge prodajo kmetom, naj bi na leto znašala okoli 300 milijonov evrov, ker pa se jih večina z dobavitelji pogaja samostojno in le v svojem imenu, bi lahko v primeru skupnega nastopa vseh članic Zadružne zveze Slovenije dobile dodatne popuste in tako svojim članom, kmetom, na leto prihranile okoli 15 milijonov evrov, navaja omenjena študija.
A je ta dokument na letnem stanovskem srečanju zadružnikov v Portorožu tabu tema. Dr. Stane Kavčič, eden od njegovih avtorjev, je že v nedavnem pogovoru za Dnevnik opozoril: "Ugotovitve oziroma bolj predlogi kličejo k aktivnostim, ki so se jih nekateri ustrašili, spet nekateri pa so se najbrž počutili tudi (upravičeno) ogrožene, zato so besedilu študije dodali nalepko 'neprebavljivo' in po sistemu, ki smo ga nekoč pripisovali partiji, sklenili, da ne sme priti v javnost." To nam je včeraj potrdil tudi Peter Vrisk, ko smo ga vprašali, ali bodo na posvetu zadružnikov govorili tudi o študiji. "To ni nobena študija, to je navaden zmazek, s katerim je nekdo dobro zaslužil. O takem zmazku ne želimo govoriti. Kdor malo pozna zadružništvo, ve, da je to pisal tisti, ki o tem ne ve nič. Če nekdo dela študijo o zadružništvu, bi bilo prav, da bi prišel k nam na zvezo. Dali bi mu podatke in povedali svoje izkušnje," je odgovoril Peter Vrisk.
Naloga zadrug ni le preprodaja kmetijskih proizvodov
Za mnenje o delovanju slovenskega zadružnega sistema smo povprašali tudi kmetijskega ministra Dejana Židana, ki je presenečen, ker je študija, ki je opozorila na slabosti tega sistema, "kar nekam izginila". "Ko hodim po terenu, opažam, da na regionalni ravni zadruge zelo različno delujejo. Nekatere svojo funkcijo dobro opravljajo, ponekod pa ne vedo, kaj je njihovo poslanstvo. Zlasti me moti, če zadružni sistem vidi svojo funkcijo le v preprodaji kmetijskih proizvodov in živi od marž. To je navadna trgovina in v tem primeru zadružni sistem ni potreben. Pomembno se mi zdi, da kmeta usmerja, da je to tudi sistem, ki lahko združi zadostne količine tako po nabavni kot prodajni plati in tako dobi določene ugodnosti ter jih prenese na kmeta," ocenjuje Židan. Sprašuje se tudi, kako dober je zadružni sistem kot solastnik prehranske industrije, odgovori pa so po njegovem zelo različni: "V primerih, kjer je bilo zadružnemu sistemu premoženje podarjeno, ne opažam, da bi bil dober lastnik. V nekaterih primerih, ko je premoženje kupil - tak so denimo Pomurske mlekarne -, pa zna ravnati kot dober gospodar." Po Židanovem mnenju je zadružni sistem pomemben, saj morajo kmetje na trgu nastopati organizirano. O študiji, ki je opozorila na slabosti tega sistema, pa minister meni, da bi jo bilo vredno prebrati, se do nje opredeliti in pridobiti še kakšno drugačno mnenje. "Najbolj narobe pa je, če se mnenj strokovnjakov ne upošteva in če se ničesar ne naredi," sklene minister.
