Kemija ali znanje in kompetence

Verjetno lahko vsak zase reče, da ima določeno število osebnih prijateljev, kjer tako imenovana osebna kemija 100-odstotno obstaja, pa vendar…. zelo temeljito bi razmislila, katero delovno mesto bi jim v resnici ponudila.

Predvsem bi pretehtala, kaj znajo, kaj zmorejo, katere lastnosti pri njih izstopajo, katere lastnosti so moteče in katere so njihove temeljne pomanjkljivosti ter v katerih situacijah vse to izkazujejo bolj in v katerih manj. Tovrstno tehtanje si lahko privoščim, ker jih dobro poznam. Torej predstavlja temeljito poznavanje ljudi, ki naj bi jih povabili k delu v svoje podjetje, primarno komponento uspešnega izbora. Ne gre za to, da ocenimo, ali je nekdo kar na splošno (ne)primeren, gre predvsem za to, da na podlagi čim bolj objektivnih podatkov presodimo, za katero delo je po svojih lastnostih najbolj ustrezen.

Osebna kemija, kot podlaga za kadrovanje, nikakor ni in ne more biti pristop, ki bi zagotavljal učinkovitost selekcije.

Ne zanikajmo pomena osebnostnih lastnosti

Zanikanje pomena značaja, osebnostnih lastnosti, sposobnosti, stališč, vrednot… ni smiselno početje. Če nekdo ni natančen, enostavno ni primeren kandidat za administrativno ali blagajniško delo. Če nekdo nima analitičnih sposobnosti, na primer ni ustrezen kandidat za delo finančnega analitika.

Vsakega človeka sicer lahko "streniraš in nadziraš", da bo delal dobro, ampak - ali ni škoda časa, če zagotovo vemo, da obstajajo ljudje, ki delajo dobro brez posebnega treninga in nadzora? Še to: ko imamo na razpolago dovolj časa, da opravimo svoje delovne naloge, potem načeloma ni velikih problemov. Tisti, ki je na primer manj natančen, bo pri svojem delu lahko povsem normalno funkcioniral, če si bo za natančno izvedbo nalog lahko vzel dovolj časa. Toda - ali je čas res dobrina, ki obstaja pri vsakdanjem delu?

Najpogosteje se stvari odvijajo z naglico, skoraj po pravilu se nam pri vsakem projektu mudi, zato je treba delati učinkovito, to pa je: čim hitreje in brez napak.

Človeka s povprečnim posluhom in glasom lahko naučimo, da bo dovršeno zapel težke pesmi. Vendar ko ga boste postavili pred notni zapis pesmi, ki je ne pozna, bo še vedno samo povprečen. Vrhunski pevci so namreč tisti, ki imajo poleg številnih in napornih treningov ter šolanj predvsem naravni dar za petje - ki je kriv za to, da ostanemo ob njihovem glasu brez besed in z naježeno kožo.

Najprej nabor talentiranih, nato izbor na podlagi kemije

Na podoben način se moramo lotiti procesa kadrovanja novih sodelavcev. Iščemo namreč "talente", ljudi, ki imajo za določeno delo močno izražene tiste lastnosti in kompetence, ki so pri tem delu ključne. In šele ko imamo na razpolago nabor nekaj tovrstnih kandidatov, se med njimi lahko odločamo na podlagi osebne kemije.

Tudi osebna kemija ima velik pomen in je ne smemo zanemariti, saj je v končni fazi ključnega pomena za dobro sodelovanje. Toda poudarek mora biti na "končni fazi". Pred tem pa osebna kemija povzroči več težav kot koristi. Osebna kemija namreč pomeni naslednje: da nam je človek "všeč" in da nam je po vsej verjetnosti podoben.

Nič ni narobe s tem, če nam je nekdo všeč in če menimo, da bomo z njim z lahkoto sodelovali, problem je v tem, da v podjetju potrebujemo ljudi, ki nam niso podobni. Raznolikost posameznikov med drugim zagotavlja uspešnost tima.