V reprezentativnih sindikatih javnega sektorja se bodo morali še pred iztekom počitnic odločiti, ali bodo podpisali aneks št. 4 h kolektivni pogodbi za javni sektor, s katerim bi sredstva za plače javnih uslužbencev zamrznili na ravni letošnjega leta.

Medtem pa tudi pod aneksom št. 3 ni zadostnega števila podpisov reprezentativnih sindikatov. K podpisu tega aneksa je vlada sindikate povabila sredi julija. Za podpis je določila termin neposredno pred pogajanji o ukrepih na področju plač za prihodnji dve leti, ki pa se jih del sindikatov ni udeleževal. Tako jih tudi tisti dan ni bilo za pogajalsko mizo in tudi ne na podpis aneksa.

Večina sindikatov se ni odločila za podpis

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je zato napovedala, da bodo sindikatom omogočili podpis aneksa v času uradnih ur do konca meseca julija. A se doslej za ta korak večina sindikatov ni odločila. Kot so za STA ta teden povedali na ministrstvu za javno upravo, je namreč aneks podpisalo šest reprezentativnih sindikatov javnega sektorja.

Za veljavnost pa bi ga morala podpisati večina od skupno 29 reprezentativnih sindikatov, ki predstavljajo najmanj štiri različne dejavnost javnega sektorja. Šest sindikatov, ki je aneks podpisalo, predstavlja tri dejavnosti javnega sektorja, kar pomeni, da je potrebnih še devet podpisov, pri čemer bi moral vsaj eden od podpisnikov pokrivati različno dejavnost javnega sektorja.

Pavlinič Krebsova je julija pojasnila, da sta do vsebine aneksa vladna in sindikalna stran prišli po dolgotrajnih usklajevanjih. Aneks pa po njenih besedah med drugim rešuje problem v zvezi z dodatkom za delo z dementnimi ljudmi v domovih za starostnike.

Višina dodatkov se ne spreminja

Vsebina aneksa št. 3 posega v 39. člen veljavne kolektivne pogodbe za javni sektor, ki ureja dodatke za nevarnost in posebne obremenitve. Višina dodatkov se ne spreminja, se pa za posamezen dodatek bolj jasno določa, komu pripada in komu ne ter v kolikšni meri, je za STA pojasnil predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.

Posebej pomemben je aneks za tiste, ki delajo z osebami z demenco. V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije so že pred časom opozorili na neizplačevanje tega dodatka. Po besedah predsednika sindikata Zvonka Vukadinoviča se ta zdaj izplačuje v zaprtih oddelkih v približno 30 odstotkih zavodov, v ostalih pa ne.

Z aneksom bi odpravili razlog, ki je bil naveden za neizplačevanje dodatka: da namreč ni pravne podlage. Med drugim bi zapisali, da dodatek za delo z dementnimi v višini 12 odstotkov urne postavke osnovne plače pripada zaposlenemu, če povprečni mesečni obseg neposrednega dela z osebo z demenco presega 23 odstotkov njegovega delovnega časa.

Vukadinovič je za STA pojasnil, da sta njegov sindikat in konfederacija ministrstvo zaprosila za podaljšanje roka, da bi ostali sindikati lahko odločitev obravnavali še na svojih odborih.

S posebnim pismom pozvali k podpisu

Kot je napovedal, bodo ostale sindikate javnega sektorja z javnim pozivom in posebnim pismom pozvali k podpisu, saj po njegovem ni razloga za nasprotno. "Ni razloga, da ostali sindikati k podpisu ne pristopijo. Da pa zaradi načelnih zadržkov prizadenejo svoje kolege, zaposlene v zdravstvu in socialnem varstvu, se nam zdi nesprejemljivo," pravi Vukadinovič. V vsakem primeru, če aneks ne bo podpisan, napoveduje tožbe za izplačilo.

Čeprav se je konfederacija pridružila v pozivu vladi, da rok za podpis aneksa podaljša, med podpisniki aneksa ni Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), katerega glavni tajnik je Štrukelj. Kljub strokovnemu mnenju, ki je govorilo temu v prid, vlada namreč ni priznala dodatka vzgojiteljicam in pomočnicam vzgojiteljic za delo v kombiniranih oddelkih v vrtcih, pojasnjuje.

Štrukelj bolj naklonjen drugi možnosti

O tem bo zdaj odločal glavni odbor sindikata na izredni seji, kjer bodo predvsem prisluhnili stališčem vzgojiteljic. Če se bodo strinjale s podpisom, bodo aneks podpisali. Štrukelj pa je bolj naklonjen drugi možnosti, saj je šlo po njegovem za povsem nekorektno ravnanje vlade v socialnem dialogu. Na izredni seji glavnega odbora bodo sicer odločali, ali bo Sviz pristopil k podpisu aneksa št. 4, ki povzema ukrepe, o katerih se je z vladno stranjo dogovorila pogajalska skupina, ki jo vodi Štrukelj.

Med nepodpisniki sta tudi sindikat Glosa in Sindikat državnih in družbenih organov Slovenije (SDDO). Po besedah sekretarja republiškega odbora SDDO Draga Ščernjaviča so razlogi za nepodpis vsebinske narave. Tudi pri uradniških in drugih delovnih mestih v državni upravi se je namreč marsikaj spremenilo in so določene posebnosti, kjer dodatkov ni. A kljub temu, da je sam o tem predlagal razpravo, ta ni bila uvrščena niti na dnevni red.

Doro Hvalica iz sindikata Glosa pa pravi, da je glavni odbor sklenil, da ne bodo podpisali nič, kar bi poslabšalo položaj zaposlenih na področju kulture. Posameznih elementov niso presojali, na dogovarjanja gledajo kot na celoto in ne pristajajo na vladne ambicije, ki "zagotovo v celoti poslabšujejo položaj zaposlenih".