Slovenija je imela pred 20 leti sanje, da se pridruži EU, Združenim narodom, Svetu Evrope in drugim organizacijam, na koncu seznama je bila OECD, je dejal Pahor in dodal, da je 20 let pozneje "tu kot premier te države, da sprejme povabilo".

Povabilo v OECD je tako po njegovih besedah zaokrožitev umeščanja Slovenije v mednarodne politične, gospodarske in finančne institucije. "Od tu naprej vodi pot v elitni klub, klub najbolj razvitih držav na svetu," je poudaril.

Do tja bo morala Slovenija po njegovih besedah prehoditi strmo in mestoma tudi nevarno pot, biti zelo ambiciozna in pogumna ter imeti politično in socialno kondicijo ter odločenost, da pride na vrh.

"To je pomemben dan za Slovenijo, čeprav novica odmeva manj kot novice o vstopu v ZN, IMF ali Svet Evrope," je dejal premier in to pojasnil z besedami, da smo "po 20 letih verjetno že utrujeni od te zgodovinskosti".

Toda Sloveniji je še enkrat uspelo in sedaj mora obdržati ugled države, ki velja za zgled za regijo, je še poudaril. Ob tem je premier povzel besede predsednika srbske vlade Borisa Tadića, da je Slovenija "navdih za regijo".

Povabilo sicer po njegovih besedah "ni konec, temveč šele začetek". Premier je še povedal, da vidi ta klub kot forum za razpravo in odločitve o tem, kako lahko država deluje učinkoviteje, z manj korupcije in pregledneje.

"Veliko nalog je na našem dnevnem redu, želimo poslušati vaše nasvete in pripravljeni smo deliti naše nasvete," je poudaril premier.

Pahor je pred visokimi predstavniki OECD tudi zatrdil, da bo Slovenija nadaljevala strukturne reforme. "To je težka in nepopularna naloga, a nekdo jo mora opraviti," je dejal.

Povabilo v organizacijo je Sloveniji, Izraelu in Estoniji predal italijanski premier Silvio Berlusconi, ki letos predseduje Svetu OECD.

Generalni sekretar OECD Angel Gurria je ob tem čestital novim bodočim članicam za predanost in trdo delo. Pojasnil je, da je pristopni proces na strani OECD sedaj končan in da organizacija odpira novo poglavje v svoji zgodovini z novim strateškim delovanjem.

"Vsaka od teh držav, tudi Slovenija, lahko OECD prinese veliko, prinesle bodo različne in dragocene perspektive," je dejal Gurria, ki je v primeru Slovenije izpostavil predvsem težko izpogajan zakon o upravljanju kapitalskih naložb države, ki je po njegovih besedah zelo pomembna izkušnja tudi za OECD.

Premier Pahor je v povezavi s tem pojasnil, da so bila pogajanja zapletena in zahtevna, saj OECD ni popuščal pri svojih pogojih. Odločitev o povabilu Sloveniji je Svet OECD po Pahorjevih besedah zaradi omenjenega zakona tudi sprejel pogojno, ker takrat še ni bilo jasno, ali bo državni svet zahteval razpis referenduma.

Premier danes ni želel potrditi govoric, da naj bi bil veleposlanik Slovenije pri OECD namestnik guvernerja Banke Slovenije Andrej Rant. Dejal je, da je to interni postopek in da mu pravila ne dovoljujejo, da bi povedal, kdo je kandidat za ta položaj. Poudaril pa je, da imajo kandidata, ki ustreza vsem pogojem in zahtevam.

Trem novim bodočim članicam OECD je danes čestital tudi francoski zunanji minister Bernard Kouchner kot predstavnik države, ki gosti sedež OECD. Slovenijo in Estonijo je pohvalil za sedaj uspešno prehojeno pot demokratične in ekonomske tranzicije. Za konec pa si je izposodil besede nekega čilenskega predstavnika, da OECD ni več klub bogatih, ampak praktičnih zgledov.

Gaspari upa, da se tudi tokrat ne bodo pojavljale motnje

Slovenija bi morala ob normalni izvedbi postopkov v državnem zboru članica Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) postati v največ dveh mesecih, je danes v Parizu povedal minister za razvoj in evropske zadeve ter glavni pogajalec za vstop Slovenije v OECD Mitja Gaspari.

"Upam, da se nam ne bodo zgodile podobne stvari, kot so se ob sprejemanju zakona o agenciji (za upravljanje z javnim premoženjem), kjer bi se pojavile nekakšne motnje, ki bi bile popolnoma nerazumljive in nerazumne v tem trenutku," je dodal minister.

Slovenija je danes prejela uradno povabilo, vsi postopki so končani, gre samo še za postopek ratifikacije v parlamentu in obvestilo organizacije o tem, da smo to ratifikacijo tudi potrdili, je še pojasnil Gaspari tik pred začetkom slovesne seje, na kateri je premier Borut Pahor prejel povabilo Sloveniji za vstop v organizacijo.

OECD kot najbolj razvita skupina držav

Na vprašanje, katere bodo najbolj otipljive koristi Slovenije od članstva v OECD, je minister odgovoril, da popolnoma enake ali podobne, kot so jih imele druge države. "To je skupina držav, ki je znana po tem, da je najbolj razvita. V tej organizaciji se opravljajo najbolj kakovostne analize gospodarskih, socialnih, zaposlitvenih in drugih vprašanj, ki so za države pomembne," je dejal.

Ob tem je minister poudaril, da se Slovenija z organizacijo dogovarja o tem, da bi opravili pomembno analizo delovanja javne uprave. Ta bi lahko bila po njegovih besedah končana v nekaj mesecih in bi doma pomagala k bistveno bolj racionalni in profesionalni razpravi o tem, kakšne spremembe potrebuje naša uprava. "Očitno je, da jih potrebuje," je pristavil.

V povezavi s strukturnimi reformami pa je minister dejal, da te sedaj postopoma prihajajo iz razprave s socialnimi partnerji v državni zbor. "Te reforme je v svoji analizi podprla tudi OECD, razen ene stvari, to je povišane minimalne plače," je povedal minister. OECD je v sredo v gospodarski napovedi za Slovenijo ocenila, da bo bistveno zvišanje minimalne plače verjetno oslabilo konkurenčnost in rast države.

Minister Gaspari je stopil v bran odločitvi Slovenije za bistveno zvišanje minimalne plače. "Naš argument je bil, da je to del socialnega dialoga, kjer moraš kombinirati ukrepe, ki omogočajo večjo prožnost, z ukrepi, ki omogočajo večjo solidarnost," je poudaril.

Glede letne članarine, ki jo bo morala plačevati Slovenija kot članica OECD, pa je Gaspari dejal, da bo ta približno takšna, kot jo plačujemo vsako leto za Združene narode, torej nekaj čez dva milijona evrov. Članarina za OECD ni predmet pogajanj, temveč je izračunana po formuli, ki temelji na velikosti bruto nacionalnega dohodka.

Premier Pahor na forumu izpostavil problem konkurenčnosti

Premier Borut Pahor je danes v Parizu na forumu OECD o trgovini, delovnih mestih in inovacijah izpostavil problem konkurenčnosti. "Najpomembnejše vprašanje zame je, kako naj bosta EU in Slovenija konkurenčni, obenem pa ohranita socialno in okoljsko dimenzijo, medtem ko na primer za Kitajsko in Indijo te vrednote niso tako pomembne," je poudaril.

Pri soočanju s tem izjemno težkim vprašanjem smo po Pahorjevih besedah vsi v istem čolnu. "Za svetovno trgovino in gospodarstvo ni druge alternative kot trajnostno gospodarstvo, a žal so bolj konkurenčni tisti brez socialne kohezije. To je za nas zelo moteče," je menil.

Evropa danes po njegovem mnenju ni najbolj konkurenčno in dinamično gospodarstvo, kar si je sicer zadala za cilj v lizbonski strategiji, ker se trdno drži filozofije gospodarstva s socialno in okoljsko dimenzijo. "Problem je velik in rešiti ga moramo skupaj z velikimi igralci, Kitajsko, Indijo in Rusijo," je dejal.

Evropa 2020 kot majhna lizbonska strategija

Nova evropska gospodarska strategija za prihodnje desetletje, imenovana Evropa 2020, je po Pahorjevih besedah "majhna lizbonska strategija". EU namreč ne cilja več, da bi bila najbolj konkurenčno in dinamično gospodarstvo na svetu, temveč da bi bila blizu najbolj konkurenčnim.

Moderator foruma je slovenskega predsednika vlade vprašal, katere ukrepe bi morali po njegovem mnenju evropski voditelji sprejeti, da bi zagotovili delovna mesta za ljudi. "Nisem prepričan, da ima kdor koli recept v žepu," je dejal premier in dodal, da se mora vsaka vlada sama soočati s krizo.

Ob tem je Pahor udeležencem foruma predstavil svojo teorijo, da vidi v prihodnje različne klube v EU pri soočanju s krizo. V prvem klubu bodo po njegovih besedah tiste države, ki bodo šle naprej z bolečimi strukturnimi reformami, v drugem pa tiste, ki temu modelu ne bodo zmogle slediti.

"Slovenija bo šla naprej s strukturnimi reformami, a pričakujemo, da bodo šli tudi tisti, ki jim pomagamo," je ob tem poudaril premier Pahor in dodal, da to pričakujejo tudi druge države, na čelu z Nemčijo. S tem je premier opozoril na dolžniško krizo Grčije, ki ji članice v območju evra pomagajo z mehanizmom bilateralnih posojil.

Za politike je danes težko, da so popularni

"Za politike je dandanes težko, da so popularni, če hočejo naprej z reformami," je še poudaril premier Pahor na forumu Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki se ga udeležuje pred začetkom ministrskega zasedanja Sveta OECD, v okviru katerega bo Slovenija danes dobila povabilo v to organizacijo.

Foruma so se poleg predsednika slovenske vlade udeležili tudi generalni direktor Svetovne trgovinske organizacije (WTO) Pascal Lamy, avstralski minister za trgovino Simon Crean, direktor sektorja OECD za trgovino in kmetijstvo Ken Ash, ameriški ekonomist Ron Blackwell in podpredsednik Svetovne banke Otaviano Canuto.