"V teh kriznih časih je najbolj pomembno poudariti, da prav ta projekt kaže na to, kako lahko ena umetniška smer vpliva na razvoj cele vrste dejavnosti, ki močno vplivajo ne samo na izboljšanje kakovosti življenja ljudi, temveč tudi na razvoj celih kulturnih in industrijskih panog, na primer dizajna, arhitekture in mode. To so sektorji, ki imajo v evropski ekonomiji zelo velik pomen," je poudaril Gazdić.
Mreža secesijskih mest, katere cilj je ohranjanje, preučevanje in spodbujanje secesije na evropski ravni, je bila vzpostavljena leta 1999. V mrežo so poleg Ljubljane vključeni belgijski Bruselj, norveški Aalesund, portugalski Aveiro, španski Barcelona in Terrassa, nemški Bad Nauheim, finski Helsinki, francoski Nancy, italijanska regija Lombardija in latvijska Riga, pridruženi partnerji pa so tudi britanski Glasgow, švicarski La Chaux-de-Fonds in kubanska Havana.
Cilj novega, petletnega projekta, ki ga je Mreža secesijskih mest zagnala danes v Bruslju, je osvetliti odnos med secesijsko dediščino in naravo. "Človek se pri ustvarjanju lepote ne bo premaknil naprej, če ne bo posnemal naravnih oblik," so organizatorji namen projekta pojasnili z besedami angleškega umetnostnega kritika iz 19. stoletja Johna Ruskina. Proračun za petletni projekt znaša štiri milijone evrov.
Gazdić je o vlogi Ljubljane v Mreži secesijskih mest povedal, da je seveda tudi slovenska prestolnica secesijsko mesto in da ima zelo veliko vlogo pri tem, da je vključena v to partnerstvo, Urbanistični inštitut, ki je pomemben partner v tej mreži. Predstavnica inštituta v mreži je Breda Mihelič.
Skoraj polovico sredstev za projekt financira EU. Ob tem je Gazdić še izpostavil, da je pri črpanju evropskih sredstev poleg tega, da prijavitelji pripravijo kakovostne projekte, zelo pomembno tudi to, da obstajajo dobri servisi, ki pomagajo k učinkovitemu črpanju sredstev, kot je v Sloveniji Kulturna stična točka. Kultura po njegovih besedah od vseh sektorjev v Sloveniji črpa največ evropskega denarja, ki je na razpolago.
