Strauss-Kahn je z grškim finančnim ministrom Georgeom Papakonstantinujem ta konec tedna v Washingtonu nadaljeval pogovore o 13,4 milijarde dolarjev vrednem posojilu, za katerega je Grčija zaprosila IMF. Država računa, da bo dodatnih 40 milijard dolarjev pomoči prejela s strani držav članic območja evra, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Vsi vpleteni vidijo potrebo po hitrosti pri pomoči močno zadolženi Grčiji, je danes dejal Strauss-Kahn. "Verjamem, da bomo pogovore zaključili v pravem času, da bomo zadovoljili potrebe Grčije," je povedal. Grčiji, ki tudi sama uvaja stroge varčevalne ukrepe, se namreč 19. maja izteče rok za povračilo dolgov v višini 11,3 milijarde dolarjev.

"Vsi se zavedamo resnosti situacije in pogumnih prizadevanj s strani grškega ljudstva," je še dejal prvi mož IMF. Prepričanje, da bodo pogajanja o posojilu končana kmalu, je sicer izrazil tudi Papakonstantinu.

Grčiji pa vendarle vse ne gre po maslu. Tako je nemški finančni minister Wolfgang Schäuble za današnjo izdajo časnika Bild poudaril, da se niti Nemčija niti EU še nista odločili, ali se bosta odzvali na grško prošnjo za pomoč. Odgovor bi lahko bil pozitiven ali negativen, je izpostavil. Odločitev Nemčije bo po njegovih besedah odvisna od tega, ali bo Grčija tudi v prihodnjih letih vztrajala pri težkem varčevalnem načrtu.

Na besede nemškega finančnega ministra se je že odzvala Evropska komisija in ocenila, da ima Nemčija pravico blokirati posojila Grčiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Komisija bo sicer v nekaj dneh objavila svoje mnenje o grških ukrepih, je povedal tiskovni predstavnik evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna Amadeu Altafaj.

"Katera koli članica lahko blokira. To je njihova pravica, če še zmeraj mislijo, da to ni potrebno in da finančna stabilnost območja evra ni na kocki," je poudaril. Zavrnil pa je mnenje, da je nemško nasprotovanje pomoči bolj posledica hitro bližajočih se ključnih volitev v zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija. "Volilna kampanja ne more upravičiti ničesar," je menil Altafaj. "Svojo odločitev bodo morali pojasniti svojim državljanom, če bo območje evra v celoti destabilizirano," je še opozoril.

Grčija pa se pri iskanju pomoči sooča tudi z nasprotovanjem na domačih tleh. Opozicija je namreč danes socialistično vlado napadla zaradi njenega zatekanja po pomoč k IMF. V stranki PASOK so opozorili, da grške vlade nihče ni prisilil, da naj gre pomoč iskati v Washington. "Ni bila prisiljena, ampak je to izbrala," je dejal opozicijski voditelj Antonis Samaras in opozoril, da bo zato morala nositi tudi odgovornost.

"IMF nas bo prisili k novim ukrepom, ki jih ne bo moglo prenesti niti naše gospodarstvo niti naša družba," je prepričan Samaras. Ob tem je ocenil, da je trenutna grška vlada podedovala takšno proračunsko stanje kot katera koli druga evropska država, ter v roku nekaj mesecev ustvarila tako globoko posojilno krizo, kot je ni nikjer na svetu. Vlada je po njegovih besedah "naredila vse napake, ki jih je lahko, in povedala vse laži, ki jih je lahko".