Manica Žmauc Jug je avtorica mednarodno uveljavljenega programa Body Reading oziroma Sporočilnost telesnega. Sporočilnost telesnega je namreč sistem tehnik in metod, s katerimi ozaveščamo sporočilnost telesa, tako sogovornikovega kot svojega, kar pomeni, da ozaveščamo informacije, ki jih sprejemamo med branjem telesa sogovornika oziroma druge osebe, ter informacije, ki jih oddaja naše telo tako na nebesedni kot besedni ravni. Gre za dvosmerni, vzajemni proces med sogovornikoma.
Analiza zaznanega
"Razlika med sporočilnostjo telesnega in govorico telesa je v tem, da se govorica telesa nanaša samo na neverbalno komunikacijo, torej ne vključuje verbalne, medtem ko sporočilnost telesnega vključuje tudi glas in njegove značilnosti. Sporočilnost telesnega se ne omeji samo na tisto, kar je vidno na prvi vtis, pač pa gre s tehnikami opazovanja in analiziranja mnogo globlje. Ključnega pomena pri sporočilnosti telesnega je, da prepoznamo v sebi filtre, jih ozavestimo, sčistimo in omogočimo, da dobimo o človeku več informacij," poudarja Manica Žmauc Jug.
Kaj je torej tisto, kar nam preprečuje, da človeka nekako globlje pogledamo in razumemo, da pridemo do čim več informacij o njem, ki nam jih posredujejo njegovo telo in besede? Od informacij, ki so nam na voljo, namreč ne sprejmemo vseh, pač pa sprejmemo le tisti spekter informacij, ki gre skozi filter oziroma neke vrste cedila, ki pa je pri večini ljudi neozaveščen. "Filtri nastanejo na osnovi naše vzgoje, okolja, v katerem živimo, kulture, osebnostnih značilnosti. Če imamo na primer slabo izkušnjo z ljudmi določenega poklica ali pa celo barve kože, vere..., bomo imeli o njih vedno tako mnenje in jih bomo zaznavali drugače. Ali še bolj skrajni primer. Če bi se nama približeval moški in bi vam rekla, da je poklicni morilec, bi bil vaš vtis o njem obremenjen s to izjavo, četudi je lažna. V trenutku bi vaša percepcija delovala drugače in bi iskali potrditev za to informacijo. Pri onezaveščenem opazovanju gre torej za to, da sprejmemo tiste informacije, tiste zaznave, ki potrjujejo naša vnaprejšnja prepričanja o človeku," pravi Manica Žmauc Jug in poudari, da si z ozaveščenim opazovanjem in branjem telesa zagotovimo, da je spekter informacij večji, kar nam zagotavlja, da si o posamezniku ustvarimo bolj širok in predvsem bolj zanesljiv vtis.
Vloga kadrovske službe
Ko prepoznamo svoje filtre, lahko opazimo več in zaznane informacije telesa ter govora tudi znamo interpretirati, torej ugotovimo, kaj te informacije pomenijo. Ko si pridobimo dovolj znanj in veščin ter izkušenj, postanemo pri branju sporočilnosti telesnega vešči in si lahko sami oblikujemo sistem oziroma ne vrste slovar. "Je pa seveda ključnega pomena, da si vsako informacijo razlagamo v kontekstu," poudarja avtorica Body Readinga.
Znanje o sporočilnosti telesnega je zato pomembno za ljudi, ki delajo v poklicih, kjer imamo veliko stika z ljudmi. V prvi vrsti to velja za kadrovske delavce, vodilne v podjetjih tako v upravi kot po posameznih sektorjih, politike, zaposlene v zdravstvu, šolstvu, policiste... torej za vso državno in javno upravo, za trgovce... "Sporočilnost telesnega naj bo tudi za kadrovike abeceda, saj jim omogoča kompleksno informacijo o ljudeh. Podatki o izobrazbi in življenjepis dajo le del informacij o človeku, nič pa ne povedo o njegovem karakterju. Poanta novodobne paradigme je, da usmeri pozornost od materije k posamezniku kot kreatorjju. Kadroviki imajo bistveno bolj pomembno in bolj odgovorno vlogo, kot so jo imeli. Funkcija kadrovikov se je razširila na svetovalno in celo na terapevtsko delo, čeprav je marsikje še vedno zreducirana le na birokratsko delo. Zato je pomembno, kako izbirati, pomembno je, da se zavedajo svojih filtrov in da se zavedajo, da so za svoje odločitve pri izbiri zaposlenih odgovorni. Če so v podjetju izbrali vodilnega človeka, vanj nekaj let vlagali vse, od znanja do časa in denarja, potem pa je menedžer odšel, to pomeni, da je pri selekciji nekdo naredil napako, ki za podjetje pomeni strošek. Fluktuacija vodilnega kadra v Sloveniji je še vedno zelo velika. Bistveno ceneje je torej človeka odsloviti že v začetni fazi, če med postopkom izbora ugotovimo, da podjetju ne ustreza, ali pa ugotovimo, da to delo kandidata ne bi zadovoljevalo in bi bil v podjetju zato nesrečen. Predstavljajte si, da opremite stanovanje, po nekaj mesecih pa ugotovite, da vam ne ustreza in da vam sploh ni všeč. Zato ga zamenjate. In tako spet naslednje leto. To ni ravno gospodarno, ali ne?" poudarja Manica Žmauc Jug.
"Ne zaupajo lastni presoji"
Ali se slovenski kadroviki, menedžerji in vodje sektorjev zavedajo, kako koristna so znanja s področja sporočilnosti telesnega? "Večina se tega zelo dobro zaveda in jih ni treba prepričevati o tem. Problem pa je, da ne zaupajo svojim ocenam, dvomijo o svoji sposobnosti tovrstnega ocenjevanja ali pa se potem ustavijo pri interpretaciji. Večina kadrovikov in tistih, ki delajo z ljudmi, še vedno bolj zaupa oceni, da nekdo ni primeren za določeno delovno mesto, ker nima ustrezne izobrazbe, ne pa, da ni primeren zaradi svoje čustvene zgodovine. Problem je tudi v tem, da posameznik pri sebi z veliko težavo ozavešča filtre," pravi strokovnjakinja, ki zagovarja pomen selekcijskih timov, ki jih sestavljajo strokovnjaki z različnih strokovnih področij in različnih osebnostnih značilnosti.
In kaj imajo skupnega podjetja, ki se odločijo, da svoje zaposlene in vodstveni kader izobrazijo tudi na področju sporočilnosti telesnega? Do zdaj je Manica Žmauc Jug pomagala predvsem v podjetjih, ki jih imenuje pionirji, ter v podjetjih, ki so v krizi. "Žal so se ljudje pripravljeni spreminjati šele tedaj, ko jih v to prisili bolezen, nesreča ali grožnja, da bodo poslovno propadli. Tedaj jih ni sram pokazati niti umazanije pod preprogo. Na srečo delamo tudi s pionirji, torej podjetji, ki imajo vizijo in se zavedajo pomena tudi tovrstnih znanj in metod. Torej tisti, ki so pripravljeni stopiti v neznano in so umerjeni v trajnostni razvoj," poudarja Manica Žmauc Jug, ki v svojem delu v podjetjih ugotavlja, da njihov velik problem sploh niso odnosi ali komunikacija, pač pa da niti zaposleni niti vodstvo nimajo vizije. "Ne glede na to, ali govoriva z vratarjem ali menedžerjem, vse vprašava, kaj je njihova vizija. In izkaže se, da se večina od njih odziva na dogajanje okoli sebe, ne živijo pa proaktivno, ne živijo svojih sanj. Problem je torej ozaveščanje vizije. Komunikacija je samo orodje, vizija pa je diktat, v katero smer to orodje usmeriti."
