Kot namreč ugotavlja Presečnik, je v normativnem programu dela vlade za leto 2009 zapisano, da naj bi vlada v začetku decembra začela obravnavati paket t.i. pokrajinske zakonodaje. Po drugi strani pa v medijih zasledimo komentarje vidnejših predstavnikov koalicije, ki napovedujejo, da pokrajin verjetno v tem mandatu še ne bo, ugotavlja. Pahorja je zato vprašal, ali se misli držati začrtanih rokov iz omenjenega programa dela vlade.

Predsednik vlade je povedal, da je vlada za nadaljevanje procesa regionalizacije ustanovila strateški svet za regionalizacijo in decentralizacijo. Ta je na svoji prvi seji zavzel stališče, da Slovenija pokrajine potrebuje, vendar pa morajo le-te biti take, da bodo razpolagale z dovolj visokim razvojnim kapitalom, ki bo omogočal njihov razvoj.

Povedal je tudi, da bo omenjeni strateški svet na svoji drugi seji, ki bo v torek, predlagal podrobnejšo proučitev več različnih modelov. Modeli bodo podani v presojo politični in strokovni javnosti, po njih pa bi imela Slovenija od tri do največ osem pokrajin.

Pahor je sicer prepričan, da bodo poslanske skupine dogovor lažje dosegle, če bo predlog vseboval veliko število pokrajin, vendar pa ob tem opozarja, da število ne bi smelo iti na račun razvojnega vidika pokrajin.

Vlada želi pri pripravi predlogov izhajati iz že narejenega

V okviru vprašanj, ki jih lahko ob začetku junijske seje DZ premieru in ministrom postavljajo poslanske in poslanci, je Pahor odgovarjal tudi na vprašanje Zmaga Jelinčiča (SNS), ki ga je zanimalo, zakaj imajo slovenske državne ustanove različna merila pri dosojanju odškodnin t.i. izbrisanim na eni in določitvijo višine odškodnin slovenskim državljanom, ki so bili obsojeni po krivem, na drugi strani.

Pahor mu je odgovoril, da se v sodne odločitve slovenskih sodišče ne želi spuščati, saj bi to po njegovem mnenju pomenilo kršitev načela o nevmešavanju izvršilne veje oblasti v sodno. Slovenski sodni sistem je po njegovo trenutno tak, kot je, če bodo ocenili, da so potrebne spremembe, da bi bil boljši, pa bodo v vladi "to izkoristili".

Glede odškodnin izbrisanim pa je poudaril, da praksa pri dosojanju odškodnin še ni enotna, ker so bili vloženi ugovori glede zastaranja.

Ker Jelinčič z odgovorom ni bil zadovoljen, je predlagal, da DZ o vprašanju opravi splošno razpravo. Ta bo o tem odločal v torek v okviru skupnih glasovanj.