Zapisala je, da je reševanje problematike izbrisa nujen korak zrele države v smeri poprave krivic ter vrnitve človeškega dostojanstva. Amnesty International Slovenije je ob načelni podpori Kresalovi sporočil, da je moralni predpogoj za odpravo krivic izbrisanim opravičilo države. Zgodba o izbrisu nekaj deset tisoč državljanov nekdanjih republik SFRJ iz registra stalnega prebivalstva je zgodba sedemnajstletnih poskusov manipulacije, ugibanj in kolektivnega zanikanja, je zapisala ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal v predlogu odgovora na interpelacijo o njenem delu.

Triindvajset opozicijskih poslank in poslancev ji je ob začetku izdajanja dopolnilnih odločb izbrisanim očitalo, da neustrezno izvršuje odločbo ustavnega sodišča, ignorira izide referenduma o "tehničnem" zakonu o izbrisanih in ogroža sistem javnih financ zaradi morebitnega posledičnega izplačevanja odškodnin. Kresalova je v predlogu odgovora, ki je bil včeraj poslan v obravnavo vladi, ponovno spomnila na odločbo ustavnega sodišča, v kateri je to zapisalo, da neizpolnjevanje 8. točke odločbe iz leta 2003 (izdajanje dopolnilnih odločb izbrisanim o priznanju stalnega prebivališča za nazaj) ter neupoštevanje roka za odpravo neustavnosti zakona, ki ureja status državljanov nekdanjih jugoslovanskih republik (ZUSDDD), "pomeni nadaljevanje protiustavnega stanja". Prav tako je pojasnila, da na referendumu o "tehničnem" zakonu leta 2004 ni bilo zavrnjeno sledenje 8. točki odločbe ustavnega sodišča, temveč sam "tehnični" zakon, s katerim je tedanja vlada skušala izvršiti odločbo na drugačen način od tistega, ki ga je določilo ustavno sodišče. Po zavrnitvi zakona je torej kot pravna podlaga "ostala" prav odločba ustavnega sodišča.

Na očitek o odškodninah je Kresalova odgovorila, da ugotovitev in priznanje nezakonitega izbrisa ne vzpostavljata odškodninske odgovornosti, če z izbrisom povzročena škoda ni dokazana.

Dekan pravne fakultete dr. Rajko Pirnat je včeraj v pogovoru za Dnevnik opozoril, da so trditve o grozečih odškodninah daleč pretirane. "Vsak primer bo obravnavan posebej, menim pa, da so z datumom izbrisa (26. februar 1992, op. p.) začeli teči tudi zastaralni roki, ki so tri oziroma največ pet let. Priznanje pravice stalnega prebivališča za nazaj na tek teh rokov nima vpliva," pravi Pirnat. Strinja se sicer s hipotetično možnostjo, da bi se ob morebitni ogroženosti proračuna zaradi morebitnih izplačil odškodnin višino teh dalo omejiti z zakonom, vendar je prepričan, da bi takšna situacija nastopila šele ob veliki količini sodb v prid izbrisanim, ki bi zahtevali odškodnine. V praksi pa takšnega izida ni pričakovati.

Reševanje položaja izbrisanih pozorno spremljajo tudi v Amnesty International Slovenije (AIS). "Ministrico podpiramo pri izdajanju odločb in pri pripravi zakona za tiste izbrisane, ki do odločb niso upravičeni," je povedal predstavnik AIS Blaž Kovač. "Od celotne slovenske oblasti pa pričakujemo, da k problemu izbrisa pristopijo z vidika človekovih pravic. Nadaljnja politizacija izbrisanih je zgolj sredstvo za zavajanje in manipulacijo." Kovač je prepričan, da Kresalova izbrisane rešuje kot ministrica, ki ima dolžnost varovati ustavni red, in ne kot predsednica politične stranke. AIS zahteva tudi opravičilo izbrisanim. "Opravičilo je moralni predpogoj za odpravo krivic. Država ima tri predsednike, države, parlamenta in vlade, ter mora sama ugotoviti, kdo je primeren za to, da ga izreče," pravi Kovač.

Vlada bo ministričin predlog odgovora na interpelacijo obravnavala prihodnji teden, državni zbor pa naj bi ga obravnaval na marčni seji.