Tone Fornezzi

Aleš Klinar je zagotovo eden najbolj znanih in uveljavljenih slovenskih glasbenikov. Skupaj s soprogo Anjo Rupel sta ustvarila že vrsto uspešnic, saj nasploh slovi kot zelo dober in izviren skladatelj, bil je tudi "frontmen" nekoč zelo slavnega Agropopa. Sedaj je vodja skupine Rock Partyzani, ki je zagotovo ena najbolj nenavadnih skupin v Sloveniji, ki v zabavnem slogu goji partizansko tradicijo, med mladimi pa je prav neverjetno priljubljena. Morda prav zaradi svojega partizanskega poslanstva na nacionalnem radiu niso najbolj priljubljeni. Bodo pa začeli naš Butikov gala koncert v Medvodah, ki bo na nostalgični 29. november.

Dodani partizanski elementi

Rock Partyzani. A ste vi originalna partizanska skupina?"

"V kakšnem smislu?"

Recimo v narodnoosvobodilnem.

"Partizani je bila zelo hvaležna beseda, ker je govorila, da smo mi že starejši mladoletniki, ljudje z izkušnjami, ki smo ustanovili skupino, katere povprečna starost je od 40 do 50 let. To je skupina, ki igra za zabavo. Na začetku se nismo obremenjevali z zgodovino, je pa naš program res sestavljen iz stare jugo rock glasbe, stare slovenske pop rock glasbe. Precej retro zadeva, vendar z dodanimi elementi partizanskega miksa."

Kakšna je torej vaša glasba? Zavedna?

"Sčasoma smo napravili nekaj narodnih komadov, nekaj tudi lastnih. Ko smo izdali ploščo Dan zmage, smo pač uporabili vso to partizansko ikonografijo. Uporabili smo tudi partizanski imidž pri oblekah in koreografiji."

Bajuk vas ni nikoli povabil, da bi igrali na kakšnem njegovem dogodku?

"Verjetno nas je klical, vendar smo imeli zasedene telefone."

Kaj pa Janez Janša? Je prišel na kakšen vaš koncert?

"Mogoče je prišel, ker pa je na naših koncertih velika množica poskakujočih glav, morda njegove nismo opazili. Mogoče pa je bil."

Znate Hej, brigade?

"Seveda, to je ena prvih pesmi, ki smo jih naredili."

Slišal sem, da je bila to najbolj prodajana plošča pri založbi Racman?

"Ja, kar nekaj ponatisov je bilo."

Kako vas kaj dojemajo mladi?"

"Ker na brucevanjih in študentskih žurih ne igramo prav veliko, vseeno širimo neko retro zgodbo, od glasbe naše bivše skupne države do slovenske, ki je bila prisotna nekje v letih od 1960 do 1980. Je pač tako, da je vse, kar je retro, sedaj in. Današnja mladina pozna vse stare pesmi, jih poje, zna besedila tudi vseh partizanskih pesmi. Očitno je to glasbeno obdobje pustilo zelo velik pečat. Zelo zanimivo."

Glasbena dediščina je torej kar bogata?

"Ja, problem je tudi, da je nastala tozadevna idejna vrzel, v nekem preteklem obdobju smo se vsi pehali za nekimi materialnimi dobrinami. Ko so ugotovili, da je to pravzaprav slepa ulica, se sedaj pojavljajo zelo kontradiktorne izjave, da socializem mogoče sploh ni bil tako zgrešen, saj se je veliko več delalo na idejah, ljudje so bili veliko bolj sproščeni."

Bolj redko vas je slišati na nacionalnem radiu.

"Na nacionalnem radiu imajo pač svoj okus in svoje vodstvo, na lokalnih radijskih postajah pa je zgodba povsem drugačna. Naš novi komad Yugo je bil že na petih postajah uspešnica tedna. In to na radijskih postajah v krajih, kjer tega sploh ne bi pričakovali."

S skladbo Yugo boste nastopili tudi na našem koncertu?

"Mislim, da bolj primernega komada ni, saj govori o časih, ko smo preživljali brezskrbno mladost, ki je bila svetla in lepa, ko je bil čas, ko smo živeli res brez skrbi, ne opevamo takratnega političnega stanja ampak ikone tistega časa, ki so ostale - glasbene in športne blagovne znamke, od katerih so nekatere še danes močne, filmska industrija, za katero vsi vemo, da je bila izvrstna. Skratka, pojemo bolj iz umetniško glasbenega vidika, kar ni nobena hvalnica ali nostalgija po bivši državi, ampak je le zapis nekega časa, v katerem smo živeli in se imeli dobro. Današnja mladina vsak dan posluša starše, ki govorijo le o tem, kako bo vse težko, težko bo najti službe, priti do stanovanja ipd."

Svežina že z Agropopom

V slovenski glasbeni prostor ste vnesli neko svežino že z Agropopom. Ali so Rock Partyzani njihov podaljšek?

"V Agropopu smo uporabljali kar nekaj narodnih in narodnozabavnih elementov in smo pravzaprav skušali delati tudi parodije na narodnozabavno glasbo. Uporabljali smo veliko harmonike. Rock Partyzani smo bolj vezani na pop rock glasbo, ideje črpamo bolj iz trenutnih situacij, ki se okrog nas dogajajo, o tem, o čemer govorijo ljudje, kaj je trenutno aktualno in s teksti skušamo to pokazati na bolj družbeno angažiran, kritičen in aktualen način."

Tudi vi glasbeniki že čutite v Sloveniji bližajočo se krizo?

"Na jugu je tako, da čim večja je kriza, več je kruha in iger, več kreditov. ‚Nek se gine otmeno,’ pravijo. Slovenci pa takoj nogo na zavoro, potegnemo se nazaj, preverimo zaloge v kleteh. Menim, da je vse skupaj pravzaprav nek medijski konstrukt, zganjati paniko in pokvariti prednovoletni čas, ko bi pravzaprav moralo vladati samo veselje med ljudmi. Kot se spomnim, smo imeli že kar nekaj kriz, vendar se z njimi nismo toliko obremenjevali, ampak smo kljub temu skušali živeti neko lepo življenje. Menim, da bomo preživeli tudi to krizo. Ljudje naj bi manj gledali televizijske dnevnike, kjer je en sam gnev, več naj bi se družili in veselili med seboj."

Bo tudi vaša soproga Anja Rupel kdaj zapela z Rock Partyzani?"

"Z nami je že pela na plošči, ko smo priredili venček starih slovenskih popevk, ki jih je, tudi že predelane, pela še z Videosexom in jih izvedla tudi na nekaj naših nastopih. Sicer pa avtorskega komada še nismo napravili skupaj. Je pa to še stvar družinske debate."

Pa bo?

"Upajmo, da bo."