Čajne mešanice so v pravilni sestavi, odmerkih in kombinaciji sestavin bolj učinkovite kot čaji iz posameznih zelišč. Sveža ali posušena (po potrebi tudi zmleta, strta, narezana, pretlačena ali stisnjena) zelišča je treba pripravljati po receptu, ki lahko predpisuje poparek, prevretek ipd. Najbolje jih je kuhati v pokriti posodi, saj dlje ostanejo topla, ohranijo zdravilne snovi in značilno aromo. Običajno recepti določajo natančno količino ter vrsto zelišča, pri čemer velja upoštevati, da je treba za skodelico čaja preliti čajno žlico posušenih ali svežih zelišč s 150 mililitri vroče ali vrele vode oziroma jih skuhati v njej. Poleg listov, poganjkov, cvetov, semen, stebel, korenin in korenik so uporabni tudi zreli plodovi, ki pa jih je treba pred uporabo pogosto razkosati ali streti. Recepti so praviloma namenjeni odraslim, otrokom do 14. leta pa dajemo polovične odmerke (pozor pri dojenčkih in izredno občutljivih malčkih). Namesto zeliščnih pripravkov lahko uporabljamo tudi že pripravljene čajne mešanice, ki pa naj bodo označene kot zeliščni čaj. Tako na primer običajni kamilični čaj vsebuje dele cele rastline (z minimalnim zdravilnim učinkom), medtem ko zdravilna kamilična čajna mešanica (ta naj bi praviloma nosila oznako zeliščni čaj) vsebuje predvsem cvetne glavice (na sliki), ki so najbolj učinkovite v fitoterapiji. Izvlečki, ekstrakti in tinkture so namenjeni zunanji, notranji ali kombinirani uporabi; običajno jih dobimo že pripravljene, lahko pa jih po natančnem receptu skrbno pripravimo sami in jih uživamo v priporočenih odmerkih.