Po drugi strani so bila kljub dejstvu, da na slovenskih cestah vsako leto ugasnejo številna življenja, preventivi v cestnem prometu in policiji iz skupne državne malhe namenjena zgolj zanemarljiva sredstva.
Nepomembni vložki za prometno varnost
"Vložki, ki jih država namenja prometni varnosti, so dejansko nepomembni," meni tudi predsednik Avto-moto zveze Slovenije Boris Perko, "kar jasno kaže, da država nima resnega namena, da bi te zadeve reševala dolgoročno in celovito". Na AMZS so tako nezadovoljni z odnosom države, ob čemer opozarjajo, da je letošnje leto glede smrtnih žrtev v prometu še posebno katastrofalno. "Razloge za takšno stanje nam pojasnjujejo vedno isti ljudje, ki ugotavljajo ene in iste stvari, nikoli pa ne slišimo ničesar o dolgoročnih, precizno načrtovanih ukrepih," je kritičen Perko.
Številke kažejo, da policija ter svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu iz državnega proračuna na leto ne prejmeta niti dveh milijonov tolarjev. Policija je tako lani za področje prometne varnosti dobila nekaj manj kot 1,3 milijona evrov, namenjenih nalogam, ki so povezane z nadzorom prometa. Gre, denimo, za nakupe laserskih merilnikov hitrosti, indikatorjev alkohola v krvi, videonadzornih sistemov in opreme za obravnavo prometnih nesreč, v ta sklop pa sodijo tudi stroški strokovnih pregledov voznikov.
Nič bolje ne gre svetu za preventivo. Predsednik sveta Bojan Žlender pravi, da so letos po dolgih sušnih letih od ministrstva za promet dobili pol milijona evrov za preventivne kampanje, prek mednarodnih razpisov pa so za različne akcije prejeli še okoli dvesto tisoč evrov. Skupaj s pomočjo donacij nekaterih podjetij bo tako na državni ravni preventivi v prometu po njegovi oceni namenjenih okoli 1,1 milijona evrov.
Ključen je poligon varne vožnje
Na AMZS so prepričani, da država denarja za to področje ne vlaga smotrno. "Ni dolgoročnega koncepta, vse se dela le od danes do jutri, predvsem pa gre za to, da ta denar vsako leto porabijo. Sicer je prav, da se nekaj premika, vseeno pa bi lahko vodili stvari čisto drugače, če bi imeli skupen načrt," pravi Boris Perko. Prepričan je, da bi morali združiti sile. Vendar je po drugi strani nad odnosom države razočaran, saj ta z njihovo zvezo, ki je s 130.000 člani največja civilna organizacija na tem področju, praktično ne sodeluje. "Država nas ne upošteva, naši predlogi je ne zanimajo, izgubili pa smo tudi vse finančne povezave z državnimi inštitucijami, ker interesa za sodelovanje ni," je razočaran predsednik AMZS. Vseeno meni, da bi lahko slabe trende pri prometni varnosti obrnili, če bi začeli delati bolj celovito.
Ključni element pri izboljšanju slabega stanja na cestah je po besedah Perka poligon varne vožnje, na katerem bi morali prvo leto po opravljenem vozniškem izpitu vsi vozniki opraviti še tečaj varne vožnje. Njihova zveza se je, naveličana čakanja na pomoč države, projekta lotila sama. "Tako že nekaj časa gradimo objekt na Vranskem, ki bo končan konec leta. Ves projekt je vreden kar 11 milijonov evrov, kar je za zvezo, ki živi od članarine, ogromen znesek. Država ni primaknila niti beliča." Vendar je poligon po njegovi oceni vreden vsakega evra. Podatki iz evropskih držav, kjer takšen objekt imajo, namreč kažejo, da so se nesreče s smrtnimi žrtvami v kategoriji voznikov, starih od 18 do 24 let, zmanjšale kar za okoli tretjino. "Kar je fantastičen dosežek, sploh če vemo, da vsako leto v prometnih nesrečah v državah EU umre okoli 40.000 ljudi."
Za izboljšanje prometne varnosti bi morali razmisliti še o dveh ključnih zadevah. Prva je vzgoja voznikov, morda tudi s pomočjo praktičnega pouka v šoli, v okviru katerega bi lahko otroke pripeljali na poligon, da bi si različne prometne situacije in težave na cesti ogledali v živo. Druga pa je prevetritev programov avtošol, ki so se preveč "skomercializirane" in na prvo mesto postavljajo dobiček, ne kakovosti. "Če bi naredili to, bi lahko v prihodnjih petih letih govorili o zmanjšanju prometnih nesreč in žrtev na cestah," je trdno prepričan predsednik AMZS.
