Petindvajset let po zadnjem vrhu Nata v Washingtonu se je severnoatlantsko zavezništvo vrnilo v ameriško prestolnico. Voditelji 32-članske organizacije so na vrhu proslavili 75 let zavezništva ter sprejeli zajeten paket pomoči in različnih varnostnih zagotovil Ukrajini, ki se proti ruski agresiji bojuje že poltretje leto.
Severnoatlantsko zavezništvo se je v svežnju pomoči, ki za Ukrajino predstavlja »most do polnopravnega članstva v Natu«, kot ga je opisal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, zavezalo dostaviti pomoč v višini 40 milijard evrov za prihodnje leto. Dogovor je vseboval tudi novo poveljstvo za usklajevanje zavezniške pomoči, ki bo v nemškem Wiesbadnu (to nalogo je prej opravljala skupina držav formata Ramstein pod poveljstvom ZDA). Program se bo imenoval Natova varnostna pomoč in urjenje za Ukrajino (NSATU), hkrati pa bo v Ukrajini delo prevzel posebni odposlanec zavezništva za to državo. Na Poljskem bodo postavili nov center za urjenje ukrajinskih vojakov. Zadnji del mostu do ukrajinskega članstva v Natu – še vedno velja, da ga bodo zavezniki potrdili, ko bodo za to izpolnjeni pogoji – pa so dvostranski obrambni sporazumi, ki jih Ukrajina podpisuje s svojimi zavezniki. V Washingtonu je to storila z Luksemburgom.
»Pot Ukrajine v severnoatlantsko zavezništvo je nepovratna,« je na vrhu poudaril finski predsednik Alexander Stubb in ocenil, da bolj ko bo zavezništvo podpiralo Ukrajino, prej se bo vojna lahko končala. Z besedo nepovratna so sicer v sklepni deklaraciji vrha obnovili in v primerjavi z lanskim vrhom v Vilni še okrepili zavezo Ukrajini, da bo postala članica Nata. Ostro se je severnoatlantsko zavezništvo postavilo tudi proti Kitajski, za katero so v sklepni deklaraciji ugotovili, da je z materialno in politično pomočjo Rusiji postala glavni dejavnik, ki omogoča Rusiji nadaljevanje vojnih aktivnosti v Ukrajini, s čimer se povečuje nevarnost za evroatlantsko zavezništvo. Zavezniki so Kitajsko kot članico varnostnega sveta OZN pozvali k opustitvi te pomoči.
Premier Robert Golob je ob prihodu na vrh ocenil, da gre za pomembno zasedanje, na katerem naj bi bil storjen pomemben korak naprej. »Ne gre zgolj za področje investicij v obrambo in za to, da Ukrajina dobi dodatna zagotovila, da ji bo Nato stal ob strani, temveč tudi za to, da se bo Nato začel obnašati kot politična organizacija tako na Atlantiku kot v Indopacifiku,« je dejal Golob. Premier je ocenil, da ni več vprašanje, ali bo Ukrajina postala članica Nata, temveč kdaj se bo to zgodilo. »Ta trenutek še ni napočil, a pripravljajmo se, kot da bo to jutri,« je dejal Golob, ki še ni znal pojasniti, koliko bo Slovenija prihodnje leto od dogovorjenih 40 milijard evrov prispevala za Ukrajino.
F-16 kmalu na ukrajinskem nebu
Volodimir Zelenski je sicer prišel v Washington z zaprosilom za več pomoči v orožju. To je tudi dobil. ZDA so skupaj z Nemčijo, Italijo, Nizozemsko in Romunijo Ukrajini obljubile pet nadaljnjih sistemov zračne obrambe, hkrati pa so napovedale, da bo nova tovrstna pomoč sledila med letom. Skupaj z drugimi zavezniki naj bi Ukrajini do konca leta poslali več ducatov sistemov zračne obrambe.
Potem ko bodo še ta mesec državi dobavili prvega od obljubljenih lovcev F-16, s katerimi bi rada Ukrajina povrnila nadzor nad svojim zračnim prostorom, je Zelenski prosil za še več tovrstnih letal in tudi za več sistemov protizračne obrambe. Prvi lovec naj bi sicer na ukrajinskem nebu letel še to poletje. Ameriški zunanji minister Antony Blinken je dejal, da so prvi danski in nizozemski F-16 že na poti v Ukrajino. To napoved so na ruskem zunanjem ministrstvu opredelili kot dokaz, da ZDA vodijo ukrajinsko »vojno tolpo«.
Zelenski je pojasnil, da njegova država potrebuje vsaj 128 bojnih letal, ob čemer je postregel s podatkom, da Rusija za napade na Ukrajino dnevno uporabi 300 letal. Razkril je, da se dogovarjajo o dobavi okoli 20 letal, šele s 128 letali pa bi se lahko učinkovito zoperstavili ruskim letalom in jim preprečili neovirano odmetavanje bomb. Norveška je v času vrha napovedala, da bo Ukrajini dostavila šest letal. Ko je Zelenski prosil za to orožje, je s prispodobo nežno ošvrknil zaveznike, ki so v preteklosti vedno kolebali pri dobavi dodatnega orožja Ukrajini. »Veste, vedno čakamo. Tako kot me je mama čakala po šoli – vedno sem našel razlog, da sem prišel pozneje. To je enako, le da je veliko bolj resno.«
Bidnov odločni govor
»Putin si želi popolno podjarmljenje Ukrajine … in izbris Ukrajine z zemljevida. (…) Ukrajina lahko ustavi Putina in ga bo ustavila,« je v pozdrav zbranim voditeljem že v torek zvečer dejal ameriški predsednik Joe Biden. Govoril je odločno in tudi tako poskušal razbliniti dvome, da je zaradi svojega zdravstvenega stanja še zmožen kandidirati na predsedniških volitvah ali v primeru zmage voditi državo. Vrh Nata se bo z današnjim zasedanjem, ki se ga bodo udeležile partnerske države Nata iz indopacifiške regije, in s svetom Nato-Ukrajina končal. Ameriška javnost pa bo še naprej osredotočena predvsem na nastope predsednika Joeja Bidna, ki je s svojo odločno podporo Natu in ukrajinski zmagi pokazal, da je zmožen goreče nastopiti kljub svoji visoki starosti.
»Danes je Nato močnejši, kot je bil kadar koli v svoji zgodovini,« je med drugim poudaril Biden, Organizacija je namreč po ruski invaziji na Ukrajino dejansko doživela renesanso. V svoje vrste je sprejela dve novi članici – Švedsko in Finsko, ki sta se v rekordno kratkem času, v zameno za sistem kolektivne varnosti, odrekli nevtralnosti.
Številni voditelji članic zavezništva se glede ameriške notranjepolitične situacije in morebitne spremembe v Beli hiši po novembrskih volitvah niso hoteli opredeliti. Razprava glede tega, ali naj Biden ostane v predsedniški tekmi, se v demokratski stranki nadaljuje. Ameriški demokratski senator Richard Blumenthal, ki sicer podpira Bidnovo kandidaturo, je glede možnosti predsednika, da vnovič zmaga na volitvah, močno zaskrbljen. »Kajti če zmaga Donald Trump, bo to pomenilo eksistenčno grožnjo za državo,« je ocenil Blumenthal in dodal, da morajo demokrati odločitev glede Bidna sprejeti čim prej.
