Danes 34-letni Blaž Gregorc je eden redkih slovenskih hokejskih reprezentantov, ki v karieri nikoli niso igrali za Olimpijo ali za Jesenice. V mlajših kategorijah je ves čas igral za Bled, nekaj malega tudi za kranjski Triglav, vendar, kot sam pravi, to ni omembe vredno. »Po svetovnem prvenstvu do 18 let me je leta 2007 eden od agentov vprašal, ali bi šel v tujino, in nisem imel nič proti,« je pojasnil Blaž Gregorc svoj zgodnji odhod v švedski Södertälje, klub, v katerem je pred odhodom v ligo NHL igral tudi Anže Kopitar.
Na Švedskem v istem klubu kot Anže Kopitar
»Zagotovo mi je bilo lažje, ker je bil pred mano v klubu že Anže Kopitar. Po drugi strani je bilo tudi nekaj bremena, saj nisem hotel pokvariti odličnega vtisa, ki ga je pustil. Mislim, da je bila to kar prava odločitev,« se svojih začetkov v tujini spominja izkušeni branilec, ki mlajšim igralcem svetuje, naj ob odhodu v tujino ne gledajo na finance, ampak na to, da bodo dobili čim večjo vlogo v ekipi. »Če si v tujini, moraš biti boljši od vseh domačinov, da igraš. Pomembno je, da greš v okolje, v katerem boš igral, se razvijal in napredoval.«
V svoji dolgoletni karieri na tujem je ob Švedski igral še na Danskem (Odense), Češkem (Pardubice, Mountfield, Sparta Praga, Vitkovice), v ligi ICEHL (KAC, Linz, Graz 99) in v zadnji sezoni z Žigo Jegličem, Janom Urbasom in Miho Verličem za Bremerhaven, v Nemčiji pa je igral še za Augsburger. »Na Švedskem sem v članski konkurenci igral le v tamkajšnji drugi ligi, sicer pa se od omenjenih držav najboljši hokej igra na Češkem, igra je hitra, bolj trda, čeprav pravijo, da naj bi bil nemški hokej bolj podoben kanadskemu. Vsekakor je bila izkušnja v Bremerhavnu odlična, škoda je le, da se nam v finalu končnice proti Berlinu ni izšlo,« se je Gregorc dotaknil zadnje sezone v Nemčiji.
Prav zaradi finala nemške končnice je z omenjeno trojico slovenskih reprezentantov moral izpustiti SP divizije v Bolzanu. »S selektorjem Edom Terglavom smo bili ves čas v navezi, tako da je poznal situacijo. Škoda je, da nas ni bilo zraven, toda napako smo naredili lani, ko nismo ostali v elitni diviziji. Na srečo se je dobro izteklo in prihodnje leto bomo spet igrali v svetovni eliti. Žreb nam je bil tokrat bolj naklonjen kot v Latviji. V skupini bomo imeli Francijo in Avstrijo, tako da bo vse odvisno od nas samih,« pravi Gregorc.
Glede na njegove besede tudi po olimpijskih kvalifikacijah ne razmišlja o koncu reprezentančne kariere. »Ne, sploh ne razmišljam o tem, še vedno sem zelo motiviran, in tudi če sem morda že v letih, se še vedno počutim, kot da bi bil star 25 let. Nikoli nisem imel težjih poškodb, zdrav sem, motiviran, tako da ne vidim razloga, da bi se poslovil od reprezentančnega dresa. Dejstvo je, da za olimpijske kvalifikacije ne bomo imeli na voljo prav veliko priprav, toda že dolgo igramo skupaj in to ne bi smela biti težava. Za našo generacijo bo to zadnja priložnost, da se še tretjič uvrstimo na olimpijski turnir. Žal z nami ne bo Kopitarja, toda Latvija, Francija in Ukrajina so premagljivi nasprotniki,« je optimistično razpoložen dvakratni udeleženec olimpijskih iger, ki se je dotaknil tudi prihajajoče klubske sezone.
Hčerka bo šla v vrtec,
žena pa v službo
»Med lansko sezono sem se veliko pogovarjal z Žigo Pavlinom, ki mi je o Olimpiji povedal same dobre stvari, vendar ni bil samo on tisti jeziček na tehtnici, da sem se odločil za Olimpijo. Finančno bi bilo morda bolje v tujini, vendar sem se že naveličal stalnih selitev. Že nekaj časa imam v Ljubljani stanovanje, hčerka bo lahko šla tu v vrtec in bo imela svoj ritem, žena bo šla lahko v službo. Prav tako mi je všeč, kar se dogaja v Olimpiji, njena zgodba, njeni načrti v prihodnosti, in tudi to je bil zelo velik dejavnik, da sem se odločil za Ljubljano,« je še dejal novinec v ljubljanskem zeleno-belem dresu, ki bo imel svoj krstni nastop za Olimpijo 20. septembra, ko bo v Tivoliju gostoval Beljak.
