Premier Robert Golob je ob prihodu na vrh zveze Nato v Washingtonu zagotovil, da bo Slovenija prispevala svoj delež za obrambo Ukrajine, vendar pa o številkah oziroma zneskih ni mogel govoriti, ker še niso razdeljeni. Izrazil je tudi prepričanje, da bo na vrhu zavezništva dosežen premik naprej.
»Nobenega dvoma ni, da je Ukrajina na poti v Nato. Nenazadnje ta proces traja že več kot desetletje. Vprašanje ni ali, vprašanje je kdaj. Razumem, da trenutek še ni napočil, pa vendar - dajmo se pripravljati, kot da bo to mogoče že jutri,« je premier dejal v odgovor na novinarsko vprašanje o tem, koliko bo Slovenija prispevala za obrambo Ukrajine in ali podpira njen vstop v zvezo Nato.
»Kar je pomembno, je to, da se v tem vmesnem obdobju vsi zavedamo svojih obveznosti, prispevamo h krepitvi svojega vojaškega proračuna, svoje obrambne sposobnosti in solidarno prispevamo za Ukrajino skupaj z ostalimi članicami. Številke še niso posebej razdeljene po državah. Mi bomo solidarno prispevali svoj delež,« je zagotovil Golob.
Pred tem je izrazil prepričanje, da bo na vrhu Nata, ki poteka ob 75. obletnici ustanovitve severnoatlantskega zavezništva, dosežen premik naprej. Ne le glede vlaganj v obrambo in pri zagotovilu Ukrajini, da ji bo Nato stal ob strani. »Verjamem, da bo premik tudi v tem, da se Nato začne obnašati bolj kot politična vojaška organizacija in na tem področju izvajati naslednje korake, ali na evro-atlantiku ali indo-pacifiku,« je dejal premier.
Ob tem je pohvalil ameriške organizatorje vrha in dejal, da so že več kot izpolnili pričakovanja gostov iz Evrope.
Golob je pred današnjim začetkom zasedanja Severnoatlantskega sveta opravil bilateralno srečanje s finskim predsednikom Alexandrom Stubbom, v četrtek ob zadnjem dnevu vrha pa se bo srečal tudi s predsednikom Turčije Recepom Tayyipom Erdoganom.
Iz premierjevega kabineta so sporočili, da sta s Stubbom govorila o krepitvi vojaške industrije in sodelovanja neposredno med obema vladama ter obrambnima ministrstvoma. Je pa Golob na srečanju poudaril, da je ključna naloga zveze Nato ohranjanje miru.
Današnji del vrha se bo končal zvečer v Beli hiši, kjer predsednik ZDA Joe Biden in prva dama Jill Biden prirejata večerjo za voditelje delegacij 31 drugih članic zveze Nato ter partnerskih držav iz indijsko-pacifiške regije - Japonske, Avstralije, Nove Zelandije in Južne Koreje, ki so dobili povabilo na vrh.
Povabljena je tudi Ukrajina - v četrtek bosta potekali zasedanji članic zveze Nato z Ukrajino, ki jo zastopa predsednik Volodimir Zelenski, ter posebej še z indo-pacifiškimi partnerji.
Glavna tema vrha je nadaljevanje pomoči Ukrajini v času vojne z Rusijo, pri čemer si generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg želi, da bi države formalizirale najmanj 40 milijard evrov letne pomoči Ukrajini, dokler bo to potrebno.
Ukrajini naj bi začeli ponujati tudi most do članstva v zavezništvu, posebno vprašanje vrha pa je tudi povečanje obrambnih izdatkov držav članic na najmanj dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Ta cilj doslej izpolnjuje 23 držav. Slovenije ni med njimi, ampak naj bi se jim pridružila do leta 2030.
Slovenijo na vrhu zavezništva ob Golobu zastopajo še obrambni minister Marjan Šarec, zunanja ministrica Tanja Fajon in stalni predstavnik pri zvezi Nato Andrej Benedejčič.
Zahod že začel z dobavo vojaških letal F-16 Ukrajini
Članice Nata so Ukrajini začele dobavljati vojaška letala F-16, je danes ob robu vrha zavezništva v Washingtonu povedal ameriški državni sekretar Antony Blinken. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potezo pozdravil. Norveška je medtem napovedala, da bo Ukrajini prav tako še letos dobavila omenjena letala.
»Medtem ko govorimo, je dobava letal F-16 Ukrajini v teku, in sicer iz Danske in Nizozemske,« je na pogovoru ob robu vrha Nata v ameriški prestolnici povedal Blinken.
»Ta letala bodo letos poleti letela po ukrajinskem nebu, da se bo lahko Ukrajina še naprej učinkovito branila pred rusko agresijo,« je še dejal.
Poudaril je, da Zahod s tem sporočilo pošilja tudi ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. »Če bo vztrajal, se bo škoda za Rusijo in njene interese samo še bolj poglabljala,« je poudaril ameriški zunanji minister.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zahodne države praktično od začetka ruske agresije na njegovo državo pred več kot dvema letoma poziva tudi k dobavi sodobnih bojnih letal. Ameriški predsednik Joe Biden je avgusta lani zavezniškim državam dal zeleno luč za dobavo v ZDA izdelanih letal Ukrajini, zdaj pa so jih začele tudi dobavljati.
Zelenski je v odzivu na družbenih omrežjih zapisal, da bo dobava omenjenih letal pripomogla k hitrejšemu koncu vojne. »Letala F-16 približujejo pravičen in trajen mir,« je dejal ukrajinski predsednik.
