»Okolje je bolj suho, zato je vegetacija bolj izsušena in bolj izpostavljena požarom,« je pojasnil tiskovni predstavnik brazilske podružnice organizacije Greenpeace Romul Batista, a poudaril, da se večina gozdnih požarov ne zaneti spontano, denimo z udarom strele, temveč je zanje kriv človek.

Od leta 1998, ko je brazilski Nacionalni inštitut za vesoljske raziskave (INPE) začel zbirati podatke o gozdnih požarih, so jih v enakem obdobju več zabeležili le v letih 2003 in 2004, in sicer preko 17.000.

Spodnji posnetek prikazuje požare, ki so v Amazoniji divjali februarja letos. Takrat so jih našteli preko 3.000.

Veliko število gozdnih požarov so sicer letos v Braziliji zabeležili tudi v dveh drugih biotsko raznovrstnih ekosistemih južno od Amazonije, in sicer v Pantanalu, enem največjih tropskih mokrišč na svetu, ter savani Cerrado.

Krčenje amazonskega deževnega gozda v Braziliji se je medtem po podatkih INPE letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo za 42 odstotkov. Vlada predsednika Luiza Inacia Lule da Silva se je namreč zavezala, da bo do leta 2030 povsem ustavila nezakonito krčenje gozda, ki z absorpcijo ogljikovega dioksida prispeva k zniževanju globalnega segrevanja.

Priporočamo