V nadaljevanju ugotavljajo še, da za prerazporeditev 6,5 milijona evrov iz proračunske rezerve ni bilo podlage, saj v navedenem primeru ni šlo za namen, ki ga pri pripravi proračuna ne bi bilo mogoče načrtovati. Poleg tega ministrstvo za pravosodje ni imelo zagotovljenih sredstev niti investicijske dokumentacije.
Na ministrstvu za pravosodje so danes pojasnili, da so na osnutek podali pisno pojasnilo, v katerem ne nasprotujejo revizijskim razkritjem glede postopkov, ki jih je glede nakupa stavbe na Litijski v Ljubljani vodilo ministrstvo. Morebitnih razlogov za nasprotovanje aktualno vodstvo niti ne more podati, saj je s potekom izvedbe pravnega posla, od načrta do realizacije, seznanjeno le na podlagi razpoložljive dokumentacije. »Glede postopkov zagotovitve finančnih sredstev pa smo računsko sodišče pozvali, da k razčiščevalnemu sestanku pritegne predstavnike ministrstva za finance,« so navedli na pravosodnem ministrstvu.
Obenem so poudarili, da odziv, o katerem je v ponedeljek poročala Televizija Slovenija, in v katerem so zavrnili vse očitke ter navedli, da ni prišlo do kršitve zakona o javnih financah, ker nakupa v proračunske dokumente ni moglo vključiti, aktivnosti za nakup pa da so stekle šele po odločitvi za prerazporeditev sredstev iz proračunske rezerve, ni odziv ministrstva za pravosodje. »Pač pa gre za odziv oseb, ki so sodelovale pri projektu nakupa stavbe na Litijski cesti 51,« so zapisali.
V pojasnilu, ki ga je na osnutek revizijskega poročila podalo ministrstvo, pa je slednje dalo možnost za odziv tudi omenjenim osebam, ki so nato podale svoje razloge za izpodbijanje revizijskih razkritij. »Še enkrat pa poudarjamo, da ti razlogi računskemu sodišču niso bili poslani kot stališče ministrstva za pravosodje,« so ob tem danes še zapisali na ministrstvu za pravosodje.
Revizijsko poročilo glede nakupa stavbe se lahko še spremeni
Ugotovitve računskega sodišča letijo tudi na ministrstvo za finance, ki je k prošnji za odobritev izjeme pri uvrstitvi novega projekta v proračun podalo pozitivno mnenje, kljub temu, da pogoji za to niso bili izpolnjeni, saj so večje spremembe načrta razvojnih programov dovoljene le do 17. oktobra v tekočem letu. Finančno ministrstvo je tako kršilo več členov pravilnika o izvrševanju proračuna, izhaja iz osnutka revizijskega poročila, ki ga je STA pridobila neuradno.
»Splošna proračunska rezervacija služi ravno situacijam nepredvidenega namena, saj ministrstva v svojih proračunih pogosto oziroma v večini primerov nimajo dovolj sredstev za vse nepredvidene namene,« so danes v odzivu za STA pojasnili na finančnem ministrstvu. Temu dodajajo, da projekti brez zaprte finančne konstrukcije ne morejo biti uvrščeni v proračun, »zato morajo biti najprej razporejene pravice porabe na ustrezno postavko, preden je projekt lahko uvrščen v načrt razvojih programov«.
Izpostavljajo še, da se predlog revizijskega poročila zaključnega proračuna za leto 2023 lahko še spremeni glede na podana pojasnila revidirancev. Šele potem bo to poročilo tudi javno in dokončno, so izpostavili.
»Pri tovrstnih poročilih je komunikacija z računskim sodiščem glede posameznih odločitev, v tem primeru odločitev, povezanih z razporejanjem proračunskih sredstev, povsem običajna. Gre za ustaljen postopek, ki teče na strokovni ravni in je namenjen razjasnjevanju posameznih okoliščin, kar lahko vpliva na končno poročilo,« še poudarjajo na ministrstvu.
