Še ne dve leti stara deklica Danka Ilić je 26. marca izginila z dvorišča družinske počitniške hiše v Banjskem polju v bližini srbskega mesta Bor. Policija je po desetih dneh intenzivnega iskanja deklice in kasneje njenega trupla aretirala Srđana Jankovića in Dejana Dragijevića, ki naj bi že takoj priznal krivdo. Tako so vsaj potrdili na policiji.
Povedala naj bi, da sta jo s službenim avtom povozila in ker sta mislila, da je mrtva, skušala njeno trupelce nekje odvreči.
Deklica se je na poti prebudila, Dejan pa naj bi jo z golimi rokami zadavil. Tudi to naj bi sam priznal policiji. Srđan je doslej molčal, zdaj pa naj bi prek odvetnika sporočil, da je pripravljen spregovoriti o zločinu.
Informacijo so za časnik Blic potrdili na višjem tožilstvu v Zaječarju. Kdaj naj bi se to zgodilo in kaj naj bi povedal, ni znano. Vsi se sprašujejo, ali bo morda razkril, kje je Dankino truplo.
Policija dekličinega trupla kljub intenzivnim iskalnim akcijam ni našlo. Primer se je dodatno zapletel, ko med okoli 400 odvzetimi vzorci iz avta, s katerim naj bi osumljena povozila deklico, niso našli njenih sledi DNK. Pa čeprav je policija pred tem že potrdila, da so v njem našli vsaj eno kapljo njene krvi.
»Gre samo za delne rezultate, saj čakamo še na analizo več drugih predmetov. To analizo so opravili v nacionalnem centru za forenziko, čakamo pa še poročilo biološke fakultete,« je za srbski portal N1 takrat komentiral tožilec VJT Miodrag Canović. Čakajo še tudi rezultate analize GPS naprave v avtu. Razen domnevnega priznanja enega od osumljenih doslej ni drugih dokazov o njuni vpletenosti v domneven umor.
Osumljeni premika trupla »padel« na testiranju s poligrafom
Vmes se je primer dodatno zapletel, saj je med pridržanjem na policijski postaji v Boru umrl Dalibor Dragijević, Dejanov mlajši brat, osumljen premika dekličinega trupla na drugo lokacijo. To naj bi storil v sostorilstvu z očetom Radoslavom Dragijevićem, ki pa so ga po dveh mesecih pripora pred dnevi izpustili na prostost.
Po poročanju časnika Kurir se je 73-letnik vrnil v domačo hišo (ta je prazna, v vmesnem času je naravne smrti umrla tudi njegova žena Svetlana). Doslej se je branil z molkom, tudi po prihodu iz pripora pa nima kaj povedati, je dejal njegov odvetnik Milinko Jovanović.
Radoslav je za Kurir vseeno spregovoril nekaj besed. »V priporu sem preživel dva meseca, bilo je težko. Izgubil sem sina in ženo, vrnil sem se v prazno hišo. Ne vem, kaj naj storim. Sedim, strmim v prazne zidove in hočem,« je povedal skozi solze.
V priporu ga je nek drug zapornik skušal napasti, a so se pravosodni policisti še pravi čas odzvali in ga rešili. Večkrat je bil zaslišan, bil je tudi na testiranju s poligrafom.
»Prvič sem na njem padel. A so mi postavljali res trapasta vprašanja. Od tega, ali sem sredi noči kopal jamo, do tega, ali sem prestavljal truplo deklice. Jaz pa nič ne vem o tem. Bolan sem. Z eno nogo že v grobu. Še doma na vrtu ne morem nič pomagati, kaj šele, da bi ponoči nekje drugje kopal grob,« je bil jasen.
Pravi, da nima pojma, ali sta v domnevni zločin vpletena njegova sinova, misli pa, da jim je nekdo celotno zadevo podtaknil.
