Rak prostate najbolj ogroža starejše moške. Če bi živeli več kot sto let, bi ga imel skoraj vsak moški, je povedal v oddaji urolog doc. dr. Simon Hawlina s kliničnega oddelka za urologijo UKC Ljubljana.
Na srečo ni tako agresiven kot nekateri drugi raki, saj ga lahko, če bolezen pravočasno odkrijejo, tudi ozdravijo. »Vsakokrat, ko pride v ordinacijo bolnik z zelo napredovalo obliko raka prostate, mi je zelo žal, da si ni izmeril PSA pet let prej, saj bi mu v tem primeru bolezen verjetno lahko ozdravili,« je dejal dr. Simon Hawlina v zadnji v nizu oddaj Zdravnik ob 18h, ki jih skupaj pripravljata medijska hiša Dnevnik in družba Aetas.
Rak prostate je poleg kožnega najpogostejši rak med moškimi, v Sloveniji odkrijejo okoli 1600 bolnikov na leto. Po podatkih Registra raka RS je leta 2020 terjal življenje 460 moških. Presejanje oziroma iskanje te bolezni pri zdravih bolnikih brez simptomov v Sloveniji še ni zaživelo. »Smiselno bi bilo, da bi vsak moški po 50. letu dobil vabilo na merjenje hormona PSA, izvid te meritve pa bi nato ovrednotil strokovnjak in se po potrebi odločil za nadaljnjo diagnostiko za opredelitev tveganja, ali rak prostate bolnika življenjsko ogroža,« je pojasnil dr. Hawlina. Moškim svetuje, naj po 50. letu poskrbijo za redni pregled krvi z merjenjem PSA – če ne gre drugače, naj ga opravijo samoplačniško.
Pri nas so na voljo vse možnosti zdravljenja
Način zdravljenja je odvisen od tipa in stopnje raka. Nižjerizičnih oblik v začetku ne zdravijo, ampak redno spremljajo bolnike, ki živijo normalno in jih bolezen življenjsko ne ogroža. »Srednje- in višjerizičnega raka prostate pa zdravimo, pri čemer način zdravljenja izbiramo zelo individualno. V zadnjem desetletju je znanost na tem področju zelo napredovala in bistveno izboljšala možnosti bolnikov. Vse najsodobnejše možnosti zdravljenja raka prostate so na voljo tudi v Sloveniji. Opravljamo tudi operacijo raka prostate s pomočjo robotskega sistema, kar je optimalen poseg: ohrani zdrava tkiva, bolniki imajo po taki operaciji manj erektilnih motenj in inkontinence. Med operacijo izgubijo manj krvi, naslednji dan lahko gredo že domov in se tudi hitreje vrnejo na delovno mesto. Lani smo opravili 350 takih operacij, letos jih bomo verjetno več kot 400. Potrebujemo še en tak sistem, da bomo lahko skrajšali čakalno dobo za operacijo, ki je trenutno od šest do osem mesecev,« je povedal dr. Hawlina. Opozoril je še, da imamo v Sloveniji veliko manj urologov, kot bi jih potrebovali, skrbi ga tudi odhajanje medicinskih sester, zaradi česar zapirajo sobe na urološkem oddelku.
Podpornik oddaje
