Po poročanju kitajskih državnih medijev so letala Ljudske osvobodilne vojske s pravimi raketami izvedla lažne napade na »pomembne vojaške cilje,« pri čemer je sodelovala tudi mornarica.
Tajvan je Kitajsko obtožil »nerazumne provokacije in rušitve miru in stabilnosti v regiji.« Obrambno ministrstvo je sporočilo, da so bile pomorske, zračne in kopenske sile v pripravljenosti, zračni obrambi pa so ukazali, naj spremljajo morebitne cilje.
🇨🇳 China initiates Exercise Joint Sword 2024a, surrounding Taiwan from all directions. pic.twitter.com/Lao7AJMxn1
— BRICS News (@BRICSinfo) May 23, 2024
Vaje so odziv Kitajske na ponedeljkovo inavguracijo tajvanskega predsednika Lai Ching-teja. Tako Lai kot njegova predhodnica Tsai Ing-wen sta iz demokratične napredne stranke (DPP), ki se zavzema za suverenost Tajvana in ki jo v Pekingu označujejo kot separatistično.
Tiskovni predstavnik Ljudske osvobodilne vojske (PLA) Li Ši je dejal, da bodo vaje »služile kot kazen za separatistična dejanja in opozorilo pred vmešavanjem zunanjih sil,« poroča kitajska državna agencija.
Peking: Tajvan je provinca Kitajske, ki jo bomo priključili tudi s silo, če bo treba
Kitajska, ki je Laija že v preteklosti označevala za nevarnega separatista, ki da bo otoku prinesel vojno, je povračilne ukrepe napovedala po njegove ponedeljkovem govoru ob inavguraciji, v katerem je med drugim napovedal nadaljnjo krepitev obrambnih zmogljivosti Tajvana in obrambo demokracije.
Na začetek vojaških vaj se je odzvala tudi Evropska unija. »Kitajske vojaške dejavnosti povečujejo napetosti. Mir in stabilnost v Tajvanski ožini sta strateškega pomena za regionalno in svetovno varnost ter blaginjo,« je sporočila Nabila Massrali, predstavnica visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella.
»EU je neposredno zainteresirana za ohranitev statusa quo v Tajvanski ožini. Nasprotujemo vsakršnim enostranskim ukrepom, ki s silo ali prisilo spreminjajo status quo. Napetostim se je treba izogibati in jih reševati z dialogom,« so še sporočili iz Bruslja.
Tajvan od konca državljanske vojne leta 1949 sicer deluje neodvisno od kitajske celine, vendar Peking otok v okviru politike ene Kitajske še naprej obravnava kot del svojega ozemlja in napoveduje vnovično vzpostavitev nadzora, po potrebi tudi s silo.
ZDA zaskrbljene zaradi kitajskih vojaških vaj v bližini Tajvana
Neimenovani visoki predstavnik ameriške vlade je danes odločno pozval Kitajsko k zadržanosti pri vojaških vajah, ki so se začele v bližini Tajvana po inavguraciji novega tajvanskega predsednika Lai Ching-teja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Washington vaje označuje za nepremišljene.
»Peking odločno pozivamo, naj ravna zadržano,« je izjavil ameriški predstavnik in Kitajsko opozoril, naj tajvanske politične tranzicije ne uporablja za izgovor ali opravičilo za provokativna dejanja. Dodal je, da so vaje nepremišljena poteza, ki povečuje napetosti v regiji.
Kitajska ima Tajvan za del svojega ozemlja, novi predsednik Lai pa je v ponedeljkovem govoru ob prisegi dejal, da mora Tajvan pokazati odločnost za obrambo.
Washington in Peking si v zadnjem času prizadevata za otoplitev odnosov, ameriški predsednik Joe Biden in njegov kitajski kolega Xi Jinping sta se lani srečala v Kaliforniji, vendar pa Tajvan ostaja glavni vir napetosti.
»Iskreno povedano, smo kaj takega pričakovali,« je v Canberri dejal namestnik poveljnika indopacifiškega poveljstva ZDA, general Stephen Sklenka. Takšno vedenje pa je označil za zaskrbljujoče.
Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa je danes vse strani pozval, naj se vzdržijo dejanj, ki bi lahko zaostrila napetosti v regiji. »Glede Kitajske vam lahko povem, da seveda pozorno spremljamo dogajanje v Tajvanski ožini. Vpletene strani pozivamo, naj se vzdržijo dejanj, ki bi lahko zaostrila napetosti v regiji,« je dejal tiskovni predstavnik Guterresa Stephane Dujarric.
