Milan Brglez, evropski poslanec in strokovnjak za mednarodno pravo, je v intervjuju za Dnevnikov Objektiv, ki ga bomo objavili v soboto, naravnost povedal, kdo v slovenski vladi ovira prizadevanja za slovensko priznanje Palestine:

»Krog priznanj se najbrž začne naslednji teden. Mi smo zanj v vladnem sklepu postavili pogoje in pobožne želje, ki lahko vladi omogočijo tudi, da bo na koncu rekla ne. To bi bila katastrofa. Vsi pogoji so tukaj, celo tožilec mednarodnega kazenskega sodišča zahteva zaporni nalog za Netanjahuja, obrambnega ministra Izraela ter treh voditeljev Hamasa. Mi pa izumljamo izgovore, da med volilnim časom Palestine ne moremo priznati. Če sem prav obveščen, svetovalec premiera za zunanjo politiko Vojko Volk priznanju Palestine nasprotuje. En človek zaustavlja celotno državo. Koalicija je sedaj tako sestavljena, da imajo v njej posamezniki disproporcialno moč in delajo zadeve po svoje. Predsednik vlade pa je na javnem dogodku rekel, da smo Palestino že priznali. Glede na našo zakonodajo in postopke, je vprašanje, koga zavaja – domačo ali mednarodno javnost.«

Volk je danes v odzivu za STA poudaril, da Brglez zavaja javnost z neresnicami o njegovem delu in o delu slovenske vlade: »Nenavadno je, da ob tem izkazuje popolno nerazumevanje delovanja vlade in sprejemanja vladnih odločitev. Še bolj nenavadno je, da ne razume posebne odgovornosti Slovenije kot članice VS ZN. Še najbolj nenavadno pa je, da napada vlado, v katero se ponuja za zunanjega ministra.«

Brglez se je popoldne odzval na izjave Volka, saj da se za razliko od njega sam nikoli ni ponujal za mesto zunanjega ministra in obenem zavrnil navedbe, da ne pozna vladnih postopkov. »Vojko Volk v ničemer ne zanika mojih navedb za Dnevnikov Objektiv, da kot državni sekretar v kabinetu predsednika vlade za zunanjo politiko presega svoja pooblastila svetovalca za zunanjo politiko in dela vse, da do slovenskega priznanja Palestine ne bi prišlo,« je zapisal Brglez. »Netočna je tudi druga njegova trditev, da naj bi se jaz ponujal za zunanjega ministra. Za razliko od njega se sam nisem nikoli ponujal za zunanjega ministra. Poleg tega pa ne drži tudi njegova tretja trditev, da ne poznam vladnih postopkov. Kot nekdanji predsednik Državnega zbora namreč zelo dobro poznam vladne postopke, prav tako pa znam razlikovati med parlamentarno demokracijo, koalicijskim dogovarjanjem in znotrajstrankarsko (SD) demokracijo. In vem tudi, da spoštovanje naše ustave tudi v zunanji politiki zahteva, da se odmaknemo od maksime, po kateri je človek človeku Volk,« je zapisal Brglez.

Kdaj bo napoved izpolnila Slovenija?

Vlada je na današnji seji interno razpravljala o priznanju Palestine, a o tem ni sprejela nobenih odločitev, je pojasnil podpredsednik vlade Matej Arčon. Zunanja ministrica Tanja Fajon je pred sejo sicer povedala, da ne vidi razloga za odlašanje s priznanjem. Kot je dajal Arčon, gredo vse aktivnosti v smeri priznanja, časovnica pa ostaja neopredeljena. »Utegne se zgoditi prihodnji teden ali čez dva tedna, skladno s strategijo, ki smo si jo zadali,« je pojasnil.

Preberite tudi: Čakanja je bilo dovolj, tri države priznavajo Palestino

Zadnjo besedo ima parlament

Arčon je ponovil stališča vlade, da želi, da se priznanju pridruži še več držav in spomnil, da je slovenska vlada še pred Irsko, Španijo in Norveško začela postopke priznanja Palestine, a da ima, za razliko od omenjene trojice, o tem pri nas zadnjo besedo parlament.

Premierji Slovenije, Španije, Irske in Malte so marca v skupni izjavi izrazil pripravljenost priznati Palestino, »ko bo to lahko učinkovito in bodo okoliščine primerne«. Slovenska vlada je pred dvema tednoma začela postopek priznanja, ki ga želi zaključiti najpozneje do 13. junija. Premier Robert Golob je dopustil možnost, da bi postopek zaključili hitreje.

»Pozdravljam današnjo napoved voditeljev Kraljevine Španije, Republike Irske in Kraljevine Norveške o priznanju Palestine,« je v odziv na novico danes povedal premier Golob. »V zadnjih tednih sem bil z njimi v tesnem in rednem stiku, v naslednjih dneh pa bom tudi s številnimi kolegi iz držav članic, ki še niso priznale Palestine, v upanju, da se pridružijo našemu procesu priznanja v bližnji prihodnosti.«

»Slovenska vlada je kot prva iz skupine držav, podpisnic posebne izjave ob robu Evropskega sveta (Slovenija, Španija, Irska, Malta), začela proces priznanja Palestine, v katerem smo izrazili pričakovanja, ne pa pogoje, za obe strani,« je dodal Golob. »V nedavnem pismu voditeljem držav članic EU sem tiste, ki še niso priznali Palestine, pozval, da se pridružijo našemu procesu priznanja.  Z jasno izraženimi pričakovanji do vseh strani lahko sodelujemo, združeni in močni, da bi dosegli skupni cilj priznanja v službi človeštva, miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Več držav bo z nami, močnejši bo naš vzvod na obe strani za doseganje premirja in izpustitev talcev.«

»Proces vodimo zato, ker želimo stvari spremeniti z zavedanjem, da Palestinci potrebujejo več kot le simbolično gesto priznanja,« je pojasnil slovenski premier. »Podpiramo napore EU in širše mednarodne skupnosti, ki skuša z javnim političnim pritiskom in diplomatskimi napori priti do premirja. Radi bi pripomogli k reformiranju in opolnomočenju Palestinske oblasti, ki bo zastopala svoje prebivalstvo tako na Zahodnem bregu kot v Gazi in ga vodila k rešitvi dveh držav, ki jo kot rešitev za trajen mir vidi skoraj ves svet. Samo takrat, ko bodo vsi akterji v regiji in v svetu sprejeli realnost rešitve dveh držav in ko bodo naslovljena osrednja vprašanja izraelsko-palestinskega vprašanja, bo na Bližnjem vzhodu mogoč trajen mir in bodo Izraelci in Palestinci lahko zaživeli drug ob drugem v varnosti in stabilnosti.«

Fajon: Slovenija se zavzema za trajno premirje v Gazi

Zunanja ministrica Tanja Fajon je danes pozdravila odločitev Irske, Španija in Norveške o priznanju Palestine. Ob tem je spomnila, da je prvo potezo v tej smeri potegnila Slovenija, ki da se še naprej pogovarja z več podobno mislečimi evropskimi državami o uresničitvi te obljube.

Ministrica je ob tem želela poudariti, da je slovenska vlada še pred omenjeno trojico držav začela svoje postopke priznavanja neodvisne Palestine, a dodala, da ima vsaka država drugačna pravila, ki urejajo področje priznavanja držav.

Priznanje Palestine, ki mu Izrael glasno nasprotuje, je Fajon še enkrat označila kot obliko pritiska na Izrael, da vendarle ustavi svojo ofenzivo v Gazi, kjer vladajo vse hujše humanitarne razmere.

Slovenija se zavzema za trajno premirje v Gazi, ki da bo pomenilo varnost tako za Izraelce kot za Palestince, je še dodala.

Kot je razkrila, se je sama z okoli osmimi državami znotraj EU pogovarjala o priznanju Palestine še pred aktualno zaostritvijo bližnjevzhodnega konflikta oktobra lani. »Danes še vedno lahko govorim, da se nas pogovarja šest, sedem držav, zagotovo pa ponekod na stališča vlad vplivajo tudi bližajoče se evropske volitive,« je pojasnila.

Nove pobude priznanja neodvisne Palestine po svetu dobivajo zagon v luči izraelske ofenzive v Gazi, kjer je bilo v skoraj osmih mesecih napadov ubitih več kot 35.000 Palestincev, izraelska vojska pa krepi aktivnosti tudi na zasedenem Zahodnem bregu.