Štajerska prestolnica je v letošnji pomladi še posebno sijoča, predvsem ko govorimo o eni njenih glavnih znamenitosti – Lentu. V zadnjem letu je ta namreč doživel temeljito prenovo, ki je bržkone ne bi bilo, če mariborska občina zanjo ne bi prejela tudi evropskega denarja. Sklop prenove je zajemal štiri projekte: revitalizacijo Vojašniškega trga z obnovo Sodnega stolpa, gradnjo nove brvi pri Starem mostu, ureditev nabrežja ter gradnjo dela Dravske kolesarske poti. Skupna površina prenovljenega območja obsega kar 32.548 kvadratnih metrov. Revitalizacija najstarejšega mestnega Vojašniškega trga je pripomogla k oživitvi zgodovinskega središča mesta, hkrati pa spodbudila gospodarski razvoj s preoblikovanjem propadajočih stavb v nove prostore za gostinstvo, kulturo in turizem. S postavitvijo brvi Lent so povezali in oživili nabrežji med mestom in Taborom, z ureditvijo nabrežja Drave pa so poskrbeli za celostno arhitekturno in krajinsko ureditev tega predela pod nekdanjim obzidjem srednjeveškega Maribora.

»Mestno promenado smo tudi na novo zasadili in tako oživili urbani prostor, medtem ko je projekt Dravska kolesarska pot: Adamičevo naselje–dvoetažni most–1. etapa na pododseku 7 drugega odseka del širšega projekta ureditve kolesarskih površin v Mariboru, s čimer smo sledili ciljem trajnostne mobilnosti in prometne strategije, od katere bo imelo korist tudi lokalno gospodarstvo,« pojasni Ines Zupanič Tomažič z občine Maribor. Celostna podoba nabrežja je zdaj povezana in enotna, predvsem pa veliko privlačnejša za obiskovalce. Hkrati so ohranili kulturno dediščino območja, kar je pomembno tako za lokalno skupnost kot tudi turizem. Ker je Lent zdaj zaprt za promet in tu ni več parkirnih prostorov, na mariborski občini upajo, da bo to prebivalce in obiskovalce spodbudilo k temu, da bodo uporabili katero od trajnostnih oblik prevoza. Vsekakor je, so prepričani, revitalizacija tega območja primer uspešnega sodelovanja med lokalno skupnostjo, javnim sektorjem in zasebnimi partnerji. Projekt, ki je ocenjen na dobrih 7,5 milijona evrov, je podprl Evropski sklad za regionalni razvoj s slabih 2,4 milijona evrov, ki jih je občina že prejela.

Med sprehajalci je veliko tujcev

Da je sprehod po prenovljenem obrežju Drave Lentu res pravi užitek, smo se lahko med sprehajalci minulo sončno soboto prepričali tudi sami. Med njimi je bilo zelo veliko tujih gostov, predvsem iz sosednje Avstrije in Madžarske, kjer so imeli zaradi krščanskega praznika nekaj več prostih dni. A prva družina, na katero smo naleteli, je na Lent prišla iz Dalmacije. »Vračamo se iz avstrijskega Gradca, pa smo se ustavili še v Mariboru. Prvič smo tu, na Lentu. In čeprav smo bolj vajeni morja, je tudi ob reki lepo, zelo verjetno se bomo tu ustavili še kdaj,« je bil dobre volje Slaviša Meljanac, ki se je s soprogo in otrokoma nastavljal sončnim žarkom na eni od klopic.

Ljubljančan Gregor Sitar se je sprehajal s svojim psom Torijem. »Tu sem večkrat, ker je moja partnerica doma iz Rup oziroma Malečnika, midva s Torijem pa ta čas izkoristiva za daljši sprehod. Seveda zato dobro vem, kako je bil Lent videti pred prenovo. Lahko rečem, da je razlika res velika. Všeč mi je Lent po prenovi. Nekateri sicer menijo, da je preveč betona, a ko bodo vse krošnje ozelenele in se razbohotile, bo vse še veliko lepše in tudi bolj zeleno,« je bil zgovoren Sitar. Daniela Brunner iz sosednje Avstrije pa se je s prijateljicami odpravila po nakupih. Sončno popoldne so izkoristile še za sprehod ob Dravi in kavico. »Tu smo bile nazadnje pred dvema letoma, ko je bilo še polno avtomobilov. Zdaj, ko jih ni in je vse lepo urejeno, je še veliko lepše,« nam je dejala Avstrijka, ki je s prijateljicami uživala na soncu pred enim od gostinskih lokalov. Srečali smo tudi kar nekaj angleško govorečih obiskovalcev in veliko mladih družin z otroki, ki so se na obrežju Drave igrali s kamenčki ali se vozili s kolesom.

Polna gostov je bila terasa pred Hišo Stare trte. Ko smo vstopili vanjo, smo takoj opazili, da se pripravljajo na prihod večje skupine, ki bo degustirala njihova vina. Anjo Šmon namreč zmotimo med rezanjem sira, brez katerega ni nobene degustacije. »Domačini k nam večinoma prihajajo na kavico, medtem ko tujci radi izkoristijo dejstvo, da smo vinska klet,« pove Šmonova, ki se strinja, da je Lent, odkar je prenovljen, zasijal v povsem drugačni podobi, nad katero je večina navdušena. S tem se strinja tudi Mojca Cvelbar, ki kot študentka dela v hiši Stare trte, v katero posamezniki zavijejo tudi zaradi spominkov in lokalnih specialitet, ki jih ponujajo. Ko nadaljujemo sprehod po promenadi, srečamo veliko kolesarjev. Poklepetamo še s Saško Dobaj, Ormožanko, ki že osem let živi v Mariboru. Razloži nam, da je spremljala obnovo in komaj čakala, da bo končana. »To so bili veliki gradbeni posegi, ki so terjali nekaj več časa. A zdaj je res lepo. Očitno pa so navdušeni tudi tujci, ki jih je zdaj tu res veliko.«

Parkirne prostore nekateri pogrešajo

Za sprehod po Lentu se je odločila tudi Maja Škrobar iz Frama, ki se je s hčerama najprej odpravila po nakupih, potem pa so si privoščile še sladoled. Ko prispemo do mariborske tržnice, naletimo na Aleksandro Mali, domačinko, ki ima v Splavarski ulici, v neposredni bližini tržnice, tudi svoj lokal – bar Splavarček. Tudi ona je spremljala obnovo Lenta, ki je bila, še posebno za domačine, kar mukotrpna. »Prenova je bila nujna, s tem se strinjam. Zdaj je lepo, a mi smo žal po prenovi izgubili precej gostov. Zlasti tistih, ki so se prej sem pripeljali z avtomobilom. Imamo torej le še tiste goste, ki pridejo peš. Marsikdo od mojih prijateljev in znancev mi je rekel, da bi k nam prišel večkrat, a kaj ko nima kje parkirati,« nam Aleksandra Mali zaupa težave nekaterih. Doda, da so pod tržnico zgradili parkirno hišo. »A za mnoge je ta pravi bavbav. Preprosto ne želijo ali nočejo zapeljati vanjo,« se čudi. Potoži tudi, da so mestni redarji včasih kar preveč vestni s pisanjem kazni. »Videla sem že, kako so napisali kazen komu, ki je parkiral za kratek čas, toliko, da je skočil na tržnico po krompir in solato. Še posebno radi pa redarji pišejo kazni ob sobotah in nedeljah,« opažanja strne Malijeva, ki ima lokal ob tržnici že vse od leta 2001 in je tu preživela tudi otroštvo. »Leta 1986 je tu lokal odprla že moja mama, oče pa je začel na tržnici delati, ko je imel komaj 18 let, in je bil nato vsa leta tudi vodja tržnice. Tu sem se praktično rodila in, kot vse kaže, bom dočakala tudi pokoj,« se zasmeje.

Da so nad prenovljeno podobo Lenta domačini večinoma navdušeni, dokazuje tudi glasovanje za najboljši EU-projekt leta 2024, ki so ga izvedli med 3. aprilom in 8. majem. Največ podpore med 20 finalisti iz Slovenije in največ glasov (četrtino vseh) je prejel projekt, financiran s sredstvi evropske kohezijske politike, so razkrili na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj.

Junija Festival Lent

Med 21. in 29. junijem bo na obrežju Drave še bolj živahno, kot je trenutno, saj bo tu potekal tradicionalni Festival Lent, ki ga že od leta 1993 organizira kulturni in prireditveni center Narodni dom Maribor ter velja za enega največjih multikulturnih mednarodnih festivalov na prostem v jugovzhodni Evropi. Na njem vsako leto gostijo žanrsko pisano, a usklajeno paleto različnih prireditev – operne in baletne, gledališke in plesne predstave, jazzovske, kantavtorske in koncerte klasične glasbe pa tudi koncerte šansonov, glasbo sveta, folklorne večere, predstave uličnega gledališča, prireditve in dejavnosti za otroke ter športne izzive. V pestrem in raznolikem festivalskem dogajanju poteka več festivalskih sklopov, ki so po obsegu in kakovosti programa samostojni festivali znotraj Festivala Lent: mednarodni folklorni festival Folkart, festival uličnega gledališča Ana Desetnica, Jazzlent, StandUpLent ter program za otroke in mladino Art kamp, ki poteka v mestnem parku. Letos se festival znova vrača na Lent, kjer lani zaradi prenove ni bilo festivalskega dogajanja.

Med letošnjimi novostmi organizatorji izpostavljajo nov oder, ki bo postavljen ob Hiši Stare trte, na njem pa se bodo predstavljale predvsem novejše glasbene skupine. Žal glavnega odra na Dravi tudi letos ne bo, pač pa bo največje festivalsko prizorišče na Trgu Leona Štuklja, kjer bodo nastopili Magnifico, Plavi orkestar, Perpetuum Jazzile, gostili bodo tudi Val 202: Izštekanih 10 – Poklon Vladu Kreslinu ter Večer slovenske popevke, na katerem se bodo z Big bandom Orkestra Slovenske vojske pod vodstvom Rudolfa Strnada ter Nuško Drašček, Raiven, Veroniko Strnad in drugimi poklonili nepozabni slovenski glasbi šestdesetih in sedemdesetih let. Vsega pa organizatorji še ne želijo razkriti.