Generalna skupščina Združenih narodov (GS ZN) je v danes v New Yorku sprejela resolucijo, ki 11. julij razglaša za dan spomina na genocid v Srebrenici in obsoja vsako zanikanje tega genocida. Za je glasovalo 84 od 193 držav članic GS ZN, vzdržalo se jih je 68, proti pa je bilo 19 držav, med njimi Srbija, Madžarska, Rusija, Kitajska, Kuba, Nikaragva, Venezuela, Sirija, Severna Koreja … Slovenija je glasovala za resolucijo. Z izjemo Srbije in Madžarske so vse demokratične države, tudi vse članice EU podprle resolucijo, prav tako vse države nekdanje Jugoslavije. Diktature pa so glasovale proti. Resolucije Generalne skupščine ZN sicer niso zavezujoče, a imele naj bi politično težo in odražale naj bi stališče sveta oziroma članic ZN do določene zadeve.
Sedanja resolucija je dokument z naslovom »Mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici 1995«, ki sta ga napisali Nemčija in Ruanda. Prva je, sicer zaradi Hitlerjevega pošastnega ukaza, izvedla najbrž najhujši genocid v zgodovini človeštva, druga pa je bila prizorišče najhujšega genocida v zadnjih 40 letih. Doslej so ZN priznali predvsem ta dva genocida: nacističnemu nad Judi v letih 1941–1945 je posvečen 27. januar (mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta), 7. april pa hutujskemu nad Tutsiji spomladi 1994.
V sedanji resoluciji se omenja sodbe haaškega Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo in haaškega Mednarodnega sodišča pravice, ki pokol vsaj 8.327 Bošnjakov na območju Srebrenice julija 1995 obravnavata kot genocid. Mednarodno sodišče pravice na primer v sodbi leta 2007 piše, da Srbija ni storila ničesar, da bi preprečila in kaznovala ta genocid, a tudi, da ga ni izvedla, ni v njem sodelovala in ga ni spodbujala. Izvedle so ga enote bosanskim Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića.
Zasedanje generalne skupščine
Na seji Generalne skupščine ZN je najprej predstavnica Nemčije Antje Leenderts predstavila načrt resolucije. Med drugim je dejala: »Mednarodni dan spomina na Srebrenico 11. julija mora omogočiti obeleževanje tega dneva v ZN in nastopa proti zanikanju tega genocida. Sicer o besedilu resolucije obstajajo lažne obtožbe (o genocidnem srbskem narodu), a ni usmerjena proti nikomur, posebno ne proti Srbiji, cenjeni članici te organizacije, ampak izključno proti tistim posameznikom, ki so zagrešili ta genocid. V načrt resolucije smo dodali dva amandmaja, v katerih je Črna Gora zahtevala, da se poudari, da je odgovornost individualna in da se ne more nanašati na etnično skupino. Vse etnične skupine so med vojno v BiH trpele in želimo, da so pripoznane vse žrtve.«
Sledila je razprava, v kateri so države predstavile svoja stališča. Najprej je govoril predsednik Srbije Aleksandar Vučić, ki je prav zaradi tega glasovanja priletel v New York. On in njegova vlada še vedno ne priznata, da se je julija 1995 v Srebrenici zgodil genocid, pokol pa označujeta za hud zločin velikih razsežnosti. Takoj za predstavnico Nemčije je Vučić v palači ZN dejal: »Naj ponovim, da sem se poklonil žrtvam v Bosni in položil rože v Srebrenici za vse žrtve med Bošnjaki. Težko je govoriti takoj po Nemčiji, ki velja za najpomembnejšo državo v Evropi in ki se ima za pooblaščeno za to, da moralno pridiga tistim, ki se z njo ne strinjajo.« Menil je, da se s to resolucijo odpira Pandorina skrinjica. »Ali res mislite, da bo ta resolucija prinesla spravo v državi, na katero se nanaša? Jo res prinaša v Bosni in Hercegovini? Ne, nikakor ne.« Vprašal je, zakaj se sprejema resolucija, ko pa gre za individualno odgovornost, vsi odgovorni pa so že obsojeni. Predstavnico Nemčije je vprašal, zakaj je njena država prikrivala, da pripravlja to resolucijo. Dejal je, da je bil med drugo svetovno vojno storjen genocid proti srbskemu narodu in dodal: »Plačali smo največjo ceno v drugi svetovni vojni.« Pri tem je mislil predvsem na ustaško pobijanje Srbov, menda so poleg Italijanov tudi Nemci tedaj preprečili še veliko hujši pokol Srbov, vsekakor pa partizanska vstaja.
Kitajski veleposlanik pri ZN Fu Cong pa je dejal, da bo njegova država glasovala proti, ker ni v skladu z osnovnimi načeli ZN in ker povzroča delitve v BiH in regiji. Ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzia je po tem, ko je bila resolucija že sprejeta, obtoževal Nemce, ki so njeni glavni avtorji, za hude zločine in genocid med drugo svetovno vojno, zlasti nad Rusi.
