Macron je po pristanku na mednarodnem letališču Tontouta tamkajšnjim novinarjem dejal, da je absolutna prioriteta njegovega obiska, da čim prej znova vzpostavijo mir in varnost ter umirijo razmere.

Na Novi Kaledoniji je v nasilnih nemirih življenje izgubilo šest ljudi. Franciji je uspelo delno umiriti razmere, potem ko je tja konec prejšnjega tedna poslala varnostne okrepitve in razglasila izredno stanje.

Separatisti so med nemiri postavili cestne zapore, ki so prekinile povezave med več soseskami in z mednarodnim letališčem. V nemirih je nastala tudi gmotna škoda: v nočnih izgredih so zgoreli številni avtomobili, šole, trgovine in podjetja.

Vodjem separatistov so po oblasti po poročanju AFP odredile hišni pripor, začasno so prepovedali prodajo alkohola in s pomočjo približno 3000 pripadnikov vojske in policije uspeli delno umiriti stanje na terenu.

Najbolj nasilni protesti v zadnjih štirih desetletjih so na Novi Kaledoniji izbruhnili 13. maja zaradi načrtovanih sprememb ustave o volilni pravici, ki jim oporekajo staroselci Kanaki, saj načrtuje razširjanje volilne pravice v prid neavtohtonim prebivalcem otočja.

Čeprav Francija Novo Kaledonijo obvladuje že ob 19. stoletja, številne staroselce še vedno jezi, da ima Pariz oblast nad otočjem in zahtevajo njegovo večjo avtonomijo ali neodvisnost.

Že samo dejstvo, da se je Macron le nekaj tednov pred evropskimi volitvami podal na 24-urni polet do skoraj 17.000 kilometrov oddaljenega otočja, ki je bližnje Avstraliji kot Franciji, dokazuje pomen tamkajšnjega dogajanja, ocenjuje AFP.

Poleg Francije si tudi Kitajska, ZDA, Nova Zelandija, Japonska in zalivske države namreč prizadevajo pridobiti ali ohraniti geopolitični vpliv na območju južnega Pacifika.