»Iz prijave, ki se je nanašala na domnevno nedovoljeno izvajanje pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico in druge zaposlene na Ministrstvu za notranje zadeve, so izhajali tudi očitki, ki jih navajate v vašem vprašanju. Ti očitki so del predhodnega preizkusa, ki še poteka in je v zaključni fazi, zato več informacij v zvezi s tem v tej fazi ne moremo posredovati,« so sporočili s Komisije za preprečevanje korupcije (KPK).
Protikorupcijska komisija, ki jo vodi Robert Šumi, v postopku, ki se nanaša na domnevno vmešavanje predsednika vlade Roberta Goloba v kadrovanje na policiji, preverja tudi nekatera domnevno sporna ravnanja direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) ter grožnje s političnimi obračuni, o katerih je na zaslišanju pred preiskovalno komisijo govorila tudi nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar, ki je zaradi političnih pritiskov odstopila.
V nemilost vladajoče politike so pozneje padli tudi nekateri policijski kadri, ki so bili izbrani v njenem mandatu, predvsem sta bila na udaru nekdanji prvi mož policije Boštjan Lindav in nekdanji direktor Uprave kriminalistične policije David Antolovič.
Darko Muženič pa je imel polno podporo Roberta Goloba in se je s prihodom novega notranjega ministra Boštjana Poklukarja in nato tudi novega generalnega direktorja policije Senada Jusića trdno zasidral na položaju prvega moža NPU.
Preberite še: Sodba, ki ne obstaja. Je direktor NPU Darko Muženič lagal?
S prihodom Jusića se mu je uresničila želja, da njegova pomočnica na NPU postane Tanja Dužnik. Prav ona naj bi bila razlog, da so se začeli krhati odnosi med prejšnjim vodstvom policije, kriminalistične policije in NPU, ker se v vodstvu policije niso strinjali, da Dužnikova postane pomočnica direktorja, saj naj ne bi izpolnjevala pogojev za to delovno mesto. Vsaj ne v delu, ki zahteva določene strokovne izkušnje in kilometrino na področju kriminalističnega preiskovanja, ki ga zahteva NPU, kjer naj bi preiskovali najzahtevnejše oblike kriminala v državi.
Zamera Muženiča do Lindava in Antoloviča naj bi botrovala vsem razprtijam, ki so sledile na relaciji policija – politika, pravijo naši viri, ki se sprašujejo, kako tesno sta v resnici povezana Muženič in Golob ter kdo kadruje, ko gre za najpomembnejše funkcije v policiji.
Je politika povozila stroko?
Prihajalo naj bi celo do groženj s političnimi obračuni, kar neuradno preverja tudi protikorupcijska komisija. O tem je na zaslišanju pred preiskovalno komisijo govorila nekdanja notranja ministrica.
Muženič naj bi med drugim dejal, da če Boštjan Lindav ne bo pristal na njegove zahteve, lahko doseže, da nikoli ne bo postal generalni direktor policije. In tudi ni.
Bobnarjeva je v pogovorih s predsednikom vlade Golobom še ugotovila, da sta z direktorjem NPU v neposrednem kontaktu, kar ni običajno. Razkrila je tudi, da naj bi Golob nasprotoval, da je dolgoletni pomočnik direktorja NPU David Antolovič na položaju direktorja Uprave kriminalistične policije. Pozneje je bil tudi on razrešen. Motili naj bi ga še nekateri drugi direktorji v policiji.
Prav tako je potrdila informacije, da Antolovič in Lindav nista ugodila Muženiču, da bi na mesto njegove pomočnice imenovali Dužnik, ker naj ne bi izpolnjevala pogojev. Vse te okoliščine dogajanja, tako v policiji kot na relacijah z vladajočo politiko, preverja tudi KPK.
Nekdanji prvi mož policije Boštjan Lindav na zaslišanju ni skrival razočaranja nad Muženičem. Povedal je, da je včasih slepo verjel, da gre za častivrednega policista, ki se ne bo pustil ujeti v zanke politike. Ob tem pa razkril, da je tudi Muženič pričakoval, da bo Lindav »zmetal« ljudi z NPU, pa čeprav ni bilo pogojev za to.
»Muženič je od mene pričakoval določene ukrepe, ki jih nisem želel izvesti, ker se ne želim na sodišču zagovarjati do 70. leta, zakaj sem nekoga nezakonito premestil, odpustil in podobno. Tega ne bom naredil na željo nikogar, ne Muženiča ne predsednika vlade. Ga ni denarja in predsednika vlade, da odpustim človeka, ker si je to nekdo izmislil,« je pred preiskovalno komisijo pričal Lindav. In potrdil, da je šlo za konkretne želje o zamenjavah ljudi na položajih ter dodal, da kar je vlada Janeza Janše začela delati v policiji leta 2020, vlada Roberta Goloba zdaj nadaljuje. »Vsa dejanja kažejo, da policiste še vedno dojemate kot hlapce vlade,« je bil oster Lindav.
Do kakšnih zaključkov bo prišla KPK, naj bi bilo jasno že v kratkem. Kdaj bo zaključen predkazenski postopek, ki ga usmerja Specializirano državno tožilstvo, pa ni znano.
Po izbruhu afere zaradi domnevnih političnih pritiskov na policijo, je odmevala izjava profesorja dr. Rajka Pirnata, predstojnika Katedre za upravno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je za 24ur.com dejal: »Če se v preiskavi izkaže, da so določena dejanja v zvezi s temi pritiski predstavljala kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ali da so bila celo storjena kazniva dejanja, morajo po mojem mnenju nujno biti razlog za prenehanje funkcije tistih političnih funkcionarjev, ki so ta dejanja storili.«
Politična korupcija?
»Predsednik vlade nima zakonsko določenega pooblastila, da bi zahteval, koga je po njegovi oceni potrebno zamenjati v policiji. To pomeni, da so morebitne takšne zahteve politična dejanja, ki po mojem mnenju predstavljajo politični vpliv na kadrovanje v policiji. Prav tako zakonsko nikakor ni dopustno pogojevati imenovanja generalnega direktorja policije s pogojem, da bo izpolnil določene kadrovske zahteve. Sam menim, da se mora predsednik vlade čim manj vmešavati v delo policije s tem, da bi neformalno vplival na ministra ali generalnega direktorja,« je v istem članku še povedal profesor Pirnat.
Profesor za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru dr. Miha Šepec pa je za spletno stran pojasnil, da gre v takšnih primerih lahko za kazniva dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, oškodovanja javnih sredstev ali nevestnega dela v službi.
»Zahteve po kadrovanju prav določenih ljudi, predvsem če so slednji zaposleni po političnih povezavah in ne zaradi svoje strokovnosti, pa je klasičen primer politične korupcije, kjer politika zlorablja državo in njena sredstva za kadrovanje svojih pripadnikov. Tako ravnanje politike sicer ni kaznivo dejanje samo po sebi, saj dejansko politični pritisk nikogar zares ne prisiljuje v določeno ravnanje, vendar pa bo tisti konkretni posameznik, ki bo političnemu pritisku klonil in zavestno kršil zakonodajo, lahko tudi kazensko odgovoren,« meni profesor Šepec.
Dokaze glede pričanja Muženiča bo zahtevala tudi preiskovalna komisija
Direktor NPU pa ima odprto še eno fronto in sicer zaradi domnevno spornega pričanja pred preiskovalno komisijo, ko je sredi marca poslancem razlagal, da se je na položaj direktorja vrnil na podlagi pravnomočne sodbe. Ta naj bi delodajalcu naložila, da ga morajo vrniti nazaj na direktorsko delovno mesto.
Vendar pa kot vse kaže, takšna sodba ne obstaja. Tudi mi smo jo skušali pridobiti, a so nam preko uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja s policije sporočili, da dokument s takšno vsebino ne obstaja.
Muženičevo pričanje je zmotilo nekatere poslance, ki so se javno spraševali, ali je direktor NPU krivo pričal, ko je razlagal in citiral sodbo, ki je očitno ni.
Članica preiskovalne komisije Vida Čadonič Špelič je zato zahtevala, da komisija pridobi dokaze o tem, o čemer je pričal prvi mož Nacionalnega preiskovalnega urada.
Preiskovalna komisija je sprejela sklep, s katerim poziva direktorja NPU Muženiča, da komisiji predloži vse sodne odločbe in poravnave, ki predstavljajo pravno podlago za njegovo vrnitev na mesto direktorja NPU. Ter da pojasni neskladja med dokumenti in izjavami na zaslišanju.
Predsednik komisije Aleš Rezar je včeraj dejal, da na podlagi vsega, kar je videl, ne gre za neko lažno pričanje, da pa naj se Muženič izreče o vsem, kar je bilo na seji izrečenega. Rezar se ob tem že vnaprej sprašuje, ali ni morda prišlo samo do »slabega izrazoslovja«. Karkoli že to pomeni ...
Vprašamo še na KPK, kako komentirajo domnevno zavajujoče Muženičevo pričanje v državnem zboru. »Do nastopa oziroma navedb Darka Muženiča na preiskovalni komisiji se ne moremo opredeljevati, saj primera nismo obravnavali. Darko Muženič je uradna oseba s posebnimi pooblastili, za presojo ravnanj teh oseb pa je pristojen poseben oddelek Specializiranega državnega tožilstva. Na splošno lahko pojasnimo, da se od oseb, ki zasedajo vodilna mesta v družbi, upravičeno pričakuje visoka stopnja integritete, saj se integriteta v institucijah vedno gradi in krepi od zgoraj navzdol. Od vodilnih se tako pričakuje profesionalno in odgovorno ravnanje, ki temelji na zakonitosti, strokovnosti in etičnosti, ter posebna skrbnost in dolžnost pri odpravljanju tveganj in krepitvi integritete javnega sektorja,« pravijo na KPK.
