Akt o umetni inteligenci, ki so ga danes potrdili ministri članic EU za telekomunikacije, po besedah slovenske ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh predstavlja odlično ravnovesje med razvojem novih tehnologij in varovanjem človekovih pravic. Ob tem je opozorila na pomanjkanje strokovnjakov za področje umetne inteligence.

Kot je za STA povedala ministrica, Slovenija podpira akt o umetni inteligenci, saj ne regulira tehnologije ampak njeno uporabo. Tako bo zakonodaja na eni strani omogočala inovacije in razvoj novih tehnologij, na drugi pa zagotavljala zaščito temeljnih človekovih pravic oziroma svoboščin.

Ob tem je opozorila na pomanjkanje strokovnjakov za področje umetne inteligence. »V tem trenutku ne samo v Sloveniji, ampak nasploh v Evropi nimamo dovolj usposobljenih strokovnjakov, zato moramo več delati tudi na tem,« je povedala Stojmenova Duh.

Zavzela pa se je tudi za to, da bi v evropskem regulatornem uradu za umetno inteligenco, ki ga je Evropska komisija že vzpostavila, sodelovali strokovnjaki iz vseh držav članic. Tako bo izvajanje zakonodaje lažje tudi v članicah, je dejala.

Dodala je, da to, kdo bo za nadzor nad izvajanjem akta o umetni inteligenci pristojen v Sloveniji, še ni znano.

»S kolegi že preučujemo, kaj vse je treba narediti. Zelo pomembno je, da imamo široko diskusijo z vsemi deležniki. Tako že organiziramo različne okrogle mize, imamo že veliko sestankov, da bo zakonodaja, ki jo pripravljamo, ustrezno usklajena,« je ministrica še povedala glede izvajanja danes sprejete evropske zakonodaje v Sloveniji.

Kaj bo prepovedano?

Po današnji dokončni potrditvi na Svetu EU bo akt o umetni inteligenci objavljen v uradnem listu EU. Veljati bo začel 20 dni po objavi, uporabljati pa se bo začel postopoma.

Najprej, v šestih mesecih po začetku veljavnosti nove zakonodaje, bodo morali v EU začeti izvrševati prepovedi, povezane z umetno inteligenco. Eno leto po začetku veljavnosti se bodo začela uporabljati pravila o modelih umetne inteligence za splošne namene, dve oziroma tri leta po uveljavitvi pa pravila za sisteme z visokim tveganjem.

Sistemi z visokim tveganjem, ki se uporabljajo v kritični infrastrukturi, izobraževanju, zdravstvenem varstvu, kazenskem pregonu, upravljanju meja ali pri volitvah, bodo morali izpolnjevati stroge zahteve.

Uporaba umetne inteligence, ki predstavlja očitno tveganje za temeljne pravice, pa bo prepovedana. Med njimi so biometrični kategorizacijski sistemi, ki temeljijo na občutljivih značilnostih, družbeno točkovanje ali umetna inteligenca, ki se uporablja za manipuliranje s človeškim vedenjem.

Zakonodaja je zasnovana tako, da bodo za sisteme, ki predstavljajo manjše tveganje, veljala tudi manj stroga pravila.