Skoraj pol milijona prebivalcev Gaze trpi lakoto najhujše stopnje na lestvici prehranske varnosti, piše v poročilu pobude IPC za analizo lakote, ki predvideva, da bo ob nadaljevanju spopadov več kot dva milijona prebivalcev enklave do septembra izpostavljenih trem najhujšim stopnjam lakote. Položaj se zdaj še posebej poslabšuje na jugu Gaze.
Zadnje poročilo pobude lestvice integrirane klasifikacije faz prehranske varnosti (IPC) glede lakote v Gazi ocenjuje, da je na celotnem območju Gaze prisotna velika nevarnost lakote, vse dokler se obleganje izraelske vojske nadaljuje in je dostop do humanitarne pomoči omejen.
V torek objavljeno poročilo ocenjuje, da je približno 495.000 ljudi v Gazi - oziroma 22 odstotkov celotnega prebivalstva enklave - še vedno izpostavljenih katastrofalni lakoti zadnje stopnje na petstopenjski lestvici IPC.
745.000 ljudi izpostavljenih stradanju četrte stopnje
IPC ugotavlja, da se njeno marčevsko opozorilo ni v celoti uresničilo. Tedaj so ocenili, da bo zaradi vse hujše humanitarne krize lakota na severu Gaze izbruhnila najkasneje do konca maja, medtem ko v junijskem poročilu ugotavljajo povečano dostavo hrane in drugih potrebščin na sever enklave.
»Izboljšanje kaže razliko, ki jo je omogočil povečan dostop. Čeprav so povečane dobave hrane na sever in prehranske storitve pomagale omiliti najhujše stopnje lakote, je položaj še vedno izjemno slab,« piše v poročilu, ki hkrati opozarja, se se prehranski položaj poslabšuje na jugu Gaze.
Položaj se je poslabšal maja, potem ko je izraelska vojska začela kopensko ofenzivo na Rafo in v iskanje novih zatočišč pognala več kot milijon ljudi.
»Položaj v Gazi ostaja katastrofalen in še vedno je prisotno visoko tveganje lakote v celotni enklavi,« opozarja poročilo in navaja oceno Svetovnega programa za hrano (WFP), da bi lahko jug Gaze kmalu doživel prav tako katastrofalne stopnje lakote, kot so jih doslej prepoznali v severnih predelih.
IPC je sistem, ki ga koristijo ZN in humanitarne agencije pri odločanju o tem, ali lahko na nekem območju uradno razglasijo lakoto. Pri tem se zanašajo na specializirani agenciji ZN s sedežem v Rimu, Svetovni program za hrano (WFP) in Organizacijo ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO).
