Glavni pobudnik je bil Partizanki pevski zbor iz vasi Planina pod Mirno goro nad Semičem (20. aprila je praznoval 80 let), ki je postal tudi eden izmed treh evidentiranih nosilcev petja partizanskih pesmi. Poleg njega sta to še Kulturno društvo Moški pevski zbor Slave Klavore Maribor in Ženski pevski zbor Kombinat. Ministrstvo za kulturo je zapisalo, da je dediščina partizanskih pesmi ključna za ohranjanje partizanskega izročila in poustvarjanje bogate skladateljske dediščine 20. stoletja. »Ob družbenopolitičnih spremembah v 90. letih 20. stoletja so partizanske pesmi izgubile svoj pomen ter postale celo degradirana in marginalizirana glasbena dediščina, v začetku 21. stoletja pa so pevski zbori na novo odkrili sporočilni potencial partizanskih pesmi in jih začeli umeščati tudi v sodobne družbene in kulturne kontekste. Tudi s tem se je na novo ovrednotil pomen zborovskega izvajanja partizanskih in drugih pesmi upora kot ohranjanja spominske in kulturne dediščine,« so na ministrstvu zapisali v utemeljitvi.

Boja za pravičnejši svet še ni konec

»Vsekakor gre za nekaj velikega, čeprav se čas in delo, ki smo ga vložile v to, ne moreta primerjati s tem, kar je za vpis storil Partizanski pevski zbor z gospodom Roškarjem na čelu. Počaščene smo, da so nas prepoznali kot pomembne nosilke te dediščine,« je povedala Polona Glavan, direktorica zavoda Novi kombinat, ki je članica ŽPZ Kombinat od leta 2008.

Slovenska partizanska pesem se je pojavila med drugo svetovno vojno. Svoj izvor ima v puntarski in ljudski borbeni pesmi. Sprva so partizanske, kot tudi borbene, delavske, revolucionarne in uporniške pesmi pele nestalne skupine borcev. Ti so bili običajno člani gledaliških in drugih kulturnih skupin, ki so na kulturnih dogodkih nastopale v partizanskih enotah ali na osvobojenem ozemlju. »Vsem izvajalcem je skupen repertoar iz partizanske in uporniške pevske in glasbene tradicije. Najpogostejši način učenja partizanskih pesmi in pesmi upora po letu 1991 je v pevskih zborih in drugih pevskih skupinah, prenaša pa se tudi znotraj nekaterih družin. Izvajalcem in poslušalcem partizanska pesem pomeni vez s preteklostjo ter spomin na antifašizem in upor, ki ju intimno gojijo,« piše v registru. Nekateri izvajalci poleg avtorskih del iz časa vojne svoj repertoar dopolnjujejo tudi z revolucionarnimi pesmimi drugih narodov, vse to pa lahko počnejo v različnih žanrih, v roku in pank roku na primer.

»Seveda so te pesmi specifične glede na zgodovinski trenutek, v katerem so nastale, na pomen in namen, ki je nedvoumno izražen. Ko sem raziskovala izročilo pesmi iz druge svetovne vojne pri drugih narodih, me je osupnilo, kako bogata je tovrstna slovenska zakladnica. Da smo se borili s puško in knjigo, vsekakor ni zgolj kliše,« je pojasnila Glavanova. Na vprašanje, kakšno vlogo imajo partizanske pesmi danes, je odgovorila: »Roko na srce, večina nanje gleda nostalgično, vendar ŽPZ Kombinat kot eno svojih poslanstev jemlje tudi to, da jih postavi v današnji kontekst, potegne vzporednice med razmerami, v katerih so nastale, in današnjimi časi. Bolj kot boj proti okupatorju poudarjamo boj za pravičnejšo družbo, ki je – žal – še vedno aktualen.«