V štiridnevno festivalsko drugogodbeno dogajanje so včeraj popoldne v Klubu CD uvedli Danyèl Waro feat. Interzone, nato pa se je občinstvo preselilo v Križanke. Zgodila se je velika svetovna premiera, ko sta na pobudo vodje festivala prvič na oder skupaj stopila svetovna zvezdnika, saksofonist Mats Gustafsson in harmonikar Kimmo Pohjonen, nastopil pa je tudi globalni zvezdnik in najdražji izvajalec v zgodovini festivala Ibrahim Maalouf.

Turbulentnih štirideset let

Druga godba je nastala kot posledica programskih razhajanj pri Jazz festivalu Ljubljana, ko so nato sredi osemdesetih prejšnjega stoletja odslovili programska snovalca Zorana Pistotnika in Staneta Sušnika. Pa sta si zatem zamislila nov festival. Podprla ju je Zveza socialistične mladine Slovenije, ki je ustanovila Center interesnih dejavnosti mladih, ki ga je vodil Pistotnik, ko je ta razpadel, pa je organizacijo prevzela Glasbena mladina Slovenije. Leta 1998 sta nato Bojan Butinar in Bogdan Benigar ustanovila Zavod Druga godba.

»Oče« Druge godbe in še vedno član programskega odbora festivala Zoran Pistotnik je včeraj povedal, da ga po toliko letih festivala predvsem veseli, da so vzdržali. Bilo je turbulentno in dinamično obdobje in okolje, ne le v kulturnem, temveč tudi v družbenem smislu. »Predvsem pa me veseli, da smo se ves čas pomlajevali, tako ekipa kot občinstvo. Če se ozrem nazaj, je bila to najbolj občutljiva naloga, povezana z ohranjanjem tega dogodka,« pravi Pistotnik.

Povezovalna nit festivalskih dogodkov je nedvomno glasba, globalna glasba, o čemer Pistotnik razmišlja takole: »Ves čas nam je uspelo ohranjati programski profil, ki je korespondiral z aktualnim glasbenim dogajanjem, premikal meje in vedno znova v ta kulturni prostor uvažal določene glasbene prakse, ki verjetno ali pa skoraj zagotovo ne bi prišle oziroma se ne bi uveljavile. Pregled programov in v njih zastopanih izvajalcev od začetkov kaže, da smo dejansko odpirali vrata zvrstem in izvajalcem, ki sčasoma Druge godbe niso več potrebovali; postali so globalno prepoznavni. Festival še vedno programsko sledi aktualnemu pri nas in temu, kar se dogaja v širšem miljeju tradicijske glasbe, ki še vedno revitalizira zavest tradicionalne glasbene oblike; pa vse do najsodobnejših praks, ki se povezujejo z elektroniko ali s kakšnimi drugimi, na videz paradoksalnimi povezavami, ki jim bomo priča tudi letos.«

Drugogodbeno pleme

Že pred leti se je obiskovalcev festivala prijel vzdevek »drugogodbeno pleme«. Pistotnik ugotavlja: »Opažam, da se starejši pripadniki tega plemena počasi osipajo oziroma prihajajo morda še na tiste dogodke, koncerte, ki imajo trdnejšo vez z začetki Druge godbe. Ampak to pleme se je hkrati precej pomladilo. Čez prst bi rekel, da se zdaj ta pripadnost regenerira precej bolj dinamično; ni več mogoče pričakovati, da se bo nekdo, ki ga je v nekem letu pritegnil program, potem vztrajno udeleževal vseh nadaljnjih Drugih godb. Mislim pa, da to ni problem. Ključ za uspeh je morda dinamika in iz nje izhajajoča interakcija med pomlajajočim se občinstvom in njegovimi radovednostmi, željami, da bi vpogledali v še kaj drugega, kar se jim običajno ponuja, ter našo odgovornostjo, da jih programsko tozadevno zadovoljimo.«

Enega najbolj vsesplošnih vrhuncev vseh Drugih godb Pistotnik pripisuje prvemu nastopu Cesárie Évora v Ljubljani: »Takrat so nekako sovpadle vse pozitivne silnice, ne samo glasbene, tudi odziv občinstva, vzdušje, poznejši učinek tega dogodka. Ravno zaradi vsega tega se je potem Cesária Évora še nekajkrat vrnila v Ljubljano, zunaj Druge godbe. Sam pa se še posebej spomnim dogodka, ko so nastopili Afro Cuban All Stars. Tisti večer so pripravili dogodek v preddverju Križank, nastopila je tudi Prvačka pleh muzika iz Prvačine v Vipavski dolini; zraven so prišle še vse ženice iz vasi, ki so prej kuhale in pekle, pripeljali so tudi vino – in smo se družili občinstvo, glasbeniki Kubanci in vsi drugi. Bili smo priča družabnemu dogodku, ki je na neki način presegel samo koncertno ponudbo.«

Druga godba je članica evropske mreže festivalov Forum of Worldwide Music Festivals (FWMF), po mnenju britanske revije Songlines pa sodi med petindvajset najboljših festivalov na svetu.