Hitro rastoče cene döner kebabov so v Nemčiji povod za vse glasnejše pozive k sprejetju državnega programa subvencioniranja, s katerim bi zagotovili, da bi ta med Nemci zelo priljubljena jed, ki se je znašla na udaru inflacije, ostala še naprej cenovno dostopna. Nemški politiki namreč poročajo, da volilci med neposrednimi pogovori z njimi pogosto izražajo zaskrbljenost, da si večina počasi kebaba ne bo mogla več privoščiti.

Nemški kancler Olaf Scholz se je tako že moral navaditi, da mu na vsakem javnem nastopu kdo zastavi kakšno vprašanje glede cene kebabov, da je njegova vlada na družbenih omrežjih celo objavila pojasnilo, da je zvišanje cen deloma posledica vse višjih izdatkov za plače in cen energije. »Naravnost osupljivo je, da me povsod, kamor grem, ljudje, pretežno mlajši, sprašujejo, ali ne bi bilo smiselno omejiti rasti cen döner kebabov,« je izjavil Scholz.

Stranka Levica je parlamentu že posredovala predlog za uvedbo cenovne zavore oziroma kapice za kebabe, podobne tisti, ki so jo v nekaterih delih države uvedli zaradi nenadzorovanega višanja najemnin. Za kebabe, ki so pred dvema letoma v Nemčiji stali okoli štiri evre, je danes v nekaterih nemških mestih danes treba odšteti že deset evrov. Kaj predlaga Levica? Omejitev cene kebaba na 4,90 evra in na 2,90 evra za mlade, predvsem tiste iz družin z nizkimi prihodki, za katere je ta jed (lepinja, v katero dodajo na drobno narezano in na žaru popečeno meso ter različne vrste zelenjave in omak) menda osnovna vsakdanja hrana. Predlagajo celo, da naj vsako gospodinjstvo prejme dnevne bone za döner kebab, piše britanski Guardian.

Nemci za kebab sedem milijard na leto

Prodaja kebabov, ki so jih v Nemčijo prinesli in za nemški trg prilagodili turški priseljenci, po podatkih Levice na leto dosega sedem milijard evrov. Nemci menda na leto pojedo okoli 1,3 milijarde döner kebabov, od tega 400.000 na dan samo v Berlinu. Program subvencioniranja bi po izračunih Levice državo na leto stal štiri milijarde evrov.

Hanna Steinmüller, poslanka stranke Zelenih, ki običajno ljudi poziva, naj se odrečejo mesu, je to vprašanje v parlamentu načela že na začetku leta. »Za mlade je to trenutno tako pomembno vprašanje kot tisto, kam se bodo odselili, ko bodo odšli od doma. Vem, da za mnoge tukaj to ni vsakdanja tema in da se utegnejo iz nje norčevati, toda menim, da smo kot predstavniki volilcev dolžni preučiti te različne perspektive.«

Scholz – ki mu je mladi Nemec turškega porekla ob neki priložnosti dejal, da mora za kebab odšteti osem evrov in da naj se pogovori s Putinom, ker bi rad zanj plačal le štiri evre – je take ukrepe v prostotržnem gospodarstvu označil za »neizvedljive«. Je pa pohvalil Evropsko centralno banko, ker ji je uspelo znižati inflacijo. Deniz, ki prodaja döner kebabe v kiosku v bližini berlinske železniške postaje Friedrichstrasse, ne vidi možnosti, da bi se lahko njihova cena, ki se je v dveh letih s 3,90 evra zvišala na 7 evrov, v bližnji prihodnosti spet znižala. »Ceno smo bili prisiljeni zvišati zaradi vse višje najemnine ter vse višjih cen energije in živil,« je pojasnil za Guardian. »Ljudje nam nenehno očitajo 'dönerflacijo', kakor da jih poskušamo naplahtati, vendar na to dejansko nimamo vpliva.«