Naj prostovoljci so bili tudi letos prepoznani v več kategorijah, med njimi tudi naj prostovoljci, zaposleni v javni upravi. Županja Črne na Koroškem Romana Lesjak, ki so jo mnogi spoznali med hudimi poplavami lanskega avgusta, je nagrado prejela po več letih prostovoljskega dela. »Že od nekdaj sem imela močan čut za sočloveka. Hitro prepoznam stisko ljudi in jim priskočim na pomoč,« je povedala. Prepričana je, da takšno priznanje, za katero jo je predlagalo več organizacij in društev, kaže na to, da je prostovoljstvo dejavnost, ki presega meje občin. »Vsekakor pa je majhnost znotraj občine lahko pomembna, saj se med seboj vsi tako dobro poznamo, da lahko hitro prepoznamo osebo, ki pomoč potrebuje, in ji tudi pomagamo,« je dejala Lesjakova, ki je prepričana, da v večjih mestih težav bližnjih niti ne opazijo, saj se ljudje med seboj ne poznajo dovolj dobro.

Ljudje jo pogosto sprašujejo, kako ob županovanju najde dovolj časa za vse dejavnosti – v prostem času je namreč podpredsednica nogometnega kluba Peca Črna, članica prostovoljskega gasilskega društva Črna in kulturnega društva literatov Mežiške doline. »Dan ima za vse 24 ur, vsak ima enako časa. Pomembno je, kako si delo razporediš, toda pri meni ima prostovoljsko delo zagotovo prednost, saj si s tem zares zapolniš srce in dušo.«

Ljudem pomoč veliko pomeni

Romana Lesjak je ob tem poudarila, da se je prav v času lanskih poplav prostovoljsko delo izkazalo kot ključno. »Ljudje so to pomoč sprejeli s srčno toplino. Človeški stik jim pomeni ogromno,« je dejala in dodala, da upa, da ljudje Koroške še niso pozabili. Za vse občane, ki še vedno potrebujejo pomoč, bodo prvega junija pripravili dan prostovoljstva, kamor vabijo vse, ki lahko pomagajo.

Poplave so močno zaznamovale tudi prostovoljsko delo nagrajenca Timoteja Funkla, ki opravlja delo kriminalista. Lani je opravil skupno kar 880 ur prostovoljskega dela. »Že od mladih nog mi je bilo prostovoljstvo res blizu. Kot pionirček sem se vključil med gasilce in spoznal, kako lepo je biti prostovoljec,« je dejal. Prednost prostovoljskega dela vidi v povezovanju znotraj krajevne skupnosti in širini ter znanju, ki ga z delom pridobimo. »V našem kraju imamo ljubitelji prostovoljstva prav posebno društvo – Društvo copatarjev, kjer vedno najdemo nekaj ali nekoga, da lahko priskočimo na pomoč,« je povedal Funkel in dodal, da je najlepše dati komu tisto, kar potrebuje, ali pa mu pomagati iz težke situacije. V kategoriji prostovoljskega dela v javni upravi je nagrado prejel Luka Zalokar, ki je sodeloval pri reševanju odmevnih jamarskih akcij Vranjedolska in Križna jama.

Mladim je prostovoljstvo blizu

V sklopu projekta Junaki našega časa se s prostovoljstvom spoznavajo številni osnovnošolci in srednješolci. Glavni cilji, ki jih je s projektom zastavila Slovenska filantropija, so namreč krepitev solidarnosti v šolah, aktiviranje za skupinske projekte in spodbujanje samoiniciativnosti mladih.

Med nagrajenci je bila tudi Osnovna šola (OŠ) Zbora odposlancev Kočevje, ki je lani priredila prostovoljsko akcijo zbiranja sredstev za bolno sovrstnico. »Projekt smo na šoli začeli že lani; najprej je bila to le manjša skupina deklic, ki smo jim ponudili možnost, da same predlagajo, kako bi se lahko udejstvovale v prostovoljstvu. Ker je bil odziv tako dober, smo se odločili, da letos projekt še razširimo,« so povedali na OŠ Zbora odposlancev Kočevje. Projekt danes vodijo tri mentorice, ki pa otrokom še vedno prepuščajo prosto pot. »Nagrajeni projekt so učenke zasnovale same. Opazile so, da njihova sovrstnica, ki preboleva hudo bolezen, potrebuje pomoč, in zanjo začele zbirati denar,« so pojasnili. Na začetku so pri projektu sodelovale učenke sedmega in osmega razreda, kasneje pa so se zanj začeli zanimati še najmlajši osnovnošolci, ki so sodelovali pri izdelavi plakatov.

Ključno je opazovanje okolja

V OŠ Zbora odposlancev menijo, da imajo prostovoljski projekti pomembno mesto v naši družbi. »Prostovoljstvo otroke aktivira, jim da priložnost, da sami opazijo, kje v družbi so težave, in v okolju spremljajo, kdo je tisti, ki potrebuje pomoč. Najlepše je, ko sami ponudijo tudi možne rešitve. Pomembno se je vprašati, kaj lahko naredimo mi sami,« so dejali. Takšna nagrada osnovnošolcem veliko pomeni, saj imajo občutek, da so tudi oni pomemben del družbe in lahko prinesejo spremembe, opominjajo na OŠ Zbora odposlancev.

Letos je nagrado za prostovoljstvo v šolah prejelo 39 osnovnih in srednjih šol ter dijaških domov. Med njimi prvič OŠ borcev za severno mejo Maribor, OŠ Jožeta Moškriča, OŠ Ljuba Šercerja, OŠ Mirana Jarca Črnomelj, Osnovna šola Žalec, Gimnazija Frana Miklošiča Ljutomer ter Gimnazija in srednja šola Kočevje.

Žalostne, a navdihujoče zgodbe

Nagrado za naj prostovoljsko zgodbo, ki jo Slovenska filantropija podarja v sodelovanju z Društvom novinarjev Slovenije, je prejela zgodba Neže Šabanovič Grmšek iz ZON.si. Članek z naslovom Na ulici izgleda povsem normalno, niti sanja pa se nam ne, kakšno bitko bitje znotraj nam predstavlja zgodbo prostovoljke, ki pomaga žalujočim otrokom. Članek opozarja na pomen prostovoljstva na področju žalovanja.

Novinarka Večera Jana Juvan je prejela posebno priznanje za reportažo s krvodajalske akcije v UKC Maribor, v katero se tradicionalno vključujejo tudi novinarji Večera. Nagrado je prejela, ker je v prispevku uporabila inovativen pristop in svoje poročanje oplemenitila z videoposnetki, ki transfuzijsko dejavnost približajo potencialnim novim krvodajalcem.