Nekdanji programer pri podjetju Meta, ki je lastnica družbenih omrežij facebook in instagram, je vložil tožbo zoper svojega nekdanjega delodajalca. Američan Ferras Hamad, ki ima palestinske korenine, je podjetje obtožil, da je pristransko glede objav vsebin o vojni v Gazi. V tožbi trdi, da ga je podjetje odpustilo, ker je želel odpraviti težave pri objavljanju propalestinskih vsebin.

Hamad trdi, da je bil povod za njegovo razrešitev s položaja, na katerem je bil od leta 2021, dogodek decembra lani. Palestinski fotograf Motaz Azaiza naj bi tedaj poskušal na instagram objaviti kratek posnetek uničene zgradbe v Gazi, algoritem pa je objavo napačno označil za pornografsko in onemogočil objavo.

Hamad trdi, da so mu nadrejeni dajali nasprotujoča si navodila glede njegove pristojnosti za ukrepanje, čeprav je v preteklosti že reševal podobne težave pri vsebinah o Izraelu, Gazi in Ukrajini. Trdi, da je od nadrejenega nato dobil pisno potrdilo, da je pristojen za reševanje težave.

Mesec kasneje se je znašel pod drobnogledom interne preiskave. Hamad je vložil interno pritožbo zaradi diskriminacije, nekaj dni pozneje pa so ga odpustili. Podjetje naj bi potezo utemeljilo s pravilom, da zaposleni ne smejo delati na primerih, ko gre za uporabniške račune ljudi, ki jih osebno poznajo. Hamad medtem vztraja, da nima nobenih vezi z Aziazajem.

Meta se je v preteklosti že večkrat morala zagovarjati glede svoje politike do objav o vojni v Gazi. Humanitarna organizacija Human Rights Watch (HRW) je prav decembra lani objavila poročilo o »neupravičeni cenzuri« propalestinskih vsebin. Med drugim naj bi na facebooku in instagramu umikali objave in komentarje, onemogočili dostope do uporabniških računov, interakcije z objavami drugih uporabnikov ter omejevali doseg objav posameznih uporabnikov.

HRW trdi, da so vse objave, ki so jih vključili v preiskavo, na miroljuben način izražale podporo Palestini. Med drugim pri HRW trdijo še, da je Meta objave, prek katerih je HRW iskal uporabnike, ki so bili deležni domnevno diskriminatornih praks, označila za vsiljenje ali neželene objave oziroma »spam«.

Tiktoku očitajo umetnega promoviranja propalestinskih vsebin

Podobne kritike so v preteklosti letele na družbeno omrežje tiktok, ki je v lasti kitajskega podjetja Bytedance. To omrežje naj bi občasno močno promoviralo propalestinske objave. Ameriški politični portal Axios je oktobra lani poročal o izjemnem razkoraku med količino propalestinskih in proizraelskih vsebin na družbenem omrežju.

Podatki, ki so jih dobili od tiktoka, so sicer kazali, da so objave proizraelskih vsebin v drugem tednu po Hamasovem napadu na Izrael kljub več kot desetkrat manjšemu številu dosegle malenkost več ogledov kot mnogo številčnejše objave propalestinksih vsebin. Se je pa že teden pozneje razkorak bistveno povečal. V obdobju od 16. do 23. oktobra 2023 so proizraelske vsebine zbrale 12 milijonov ogledov, čez teden dni pa 64 milijonov. Propalestinske so medtem z 11 milijonov ogledov poskočile na 285 milijonov.

Raziskovalka Laura Edelson, sicer asistentka fakultete za računalništvo Khoury na univerzi Northeastern, je od 7. oktobra do 29. januarja 2023 zbrala več kot 280 tisoč objav iz ZDA s ključniki, ki so povezani s Hamasovim napadom na Izrael in vojno v Gazi. Zbrala jih je v 12 intervalih, od katerih je vsak obsegal tri dni.

Ugotovila je, da omrežje povečuje doseg obeh vrst objav, a to počne ob različnih trenutkih. Proizraelske objave tesno sledijo objavam v medijih, njihov doseg pa se močno zmanjša po kakšnem tednu. Propalestinske objave medtem močno skočijo šele v drugem tednu in nato doseg zmerno povečujejo.

Edisonova na podlagi podatkov ugotavlja, da je izguba zanimanja za posamezno vsebino s časom nekaj normalnega, jo je pa vseeno presenetilo, kako nagel je padec ogledov proizraelskih vsebin, ki ga je težko pojasniti z običajnimi vzorci obnašanja uporabnikov.