Najnovejše poglavje Assangeeve neskončne pravne sage se je začelo februarja z dvodnevno obravnavo njegovega priziva zoper razsodbo visokega sodišča, ki je junija lani zavrnilo vseh osem razlogov njegove pritožbe proti izročitvi ZDA. Ni mu odreklo pravice do priziva, je pa zanjo postavilo pogoj: odpadla bi, če bi ameriška vlada sodišču do 16. aprila posredovala več zahtevanih sprejemljivih zagotovil, med njimi, da bo v primeru izročitve varen pred smrtno kaznijo in da se bo lahko, čeprav ni ameriški državljan, na ameriškem sodišču skliceval na prvo od desetih dopolnil k ustavi ZDA, ki med drugim prinaša pravico do svobode govora in svobode tiska.
Odpadla naj bi samo potencialna smrtna kazen
Britanski sodniški par, ki je obravnaval priziv in odločal v bistvu o tem, ali Assange ima ali nima pravice, da se vnovič v Britaniji pritoži proti izročitvi ZDA, si je vzel kar tri mesece časa za to, da je včeraj na kratko sporočil, da jo ima oziroma da ameriška vlada ni posredovala vseh zahtevanih zagotovil v zadovoljivi obliki. Z drugimi besedami: razsodil je, da so zagotovila ameriške administracije nezadovoljiva in nezadostna ter da bo zato dopustil pritožbo. Zadovoljiva naj bi bila samo v tem, da naj mu v ZDA ne bi grozila smrtna kazen.
Veselje njegovih odvetnikov, ki so se na sodišču objemali, njegove žene, očeta, prijateljev in na stotine njegovih privržencev, ki so se z veliko transparenti, med njimi glavnim z napisom »Osvoboditev, ne pa izročitev«, zbrali pred sodiščem, je bilo nepopisno. Bali so se, da bi Assange utegnil že danes proti svoji volji, v spremstvu ameriških maršalov odleteti proti ZDA. Njegova žena, odvetnica Stella Assange – s katero imata dva majhna otroka, rojena med njegovim sedemletnim bivanjem (od junija 2012 do aprila 2019) v ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu – je dejala, da je bil to odločilni dan pravne bitke proti izročitvi. Julianu Assangeu so včeraj spet ponudili možnost, da se udeleži zasedanja sodišča, pa ga spet ni bilo zaradi, kot so sporočili njegovi odvetniki, zdravstvenih razlogov.
Britansko kazen je že davno odslužil
Dvainpetdesetletni Avstralec je po razvpiti hekerski karieri v mladosti postal eden najbolj znanih aktivistov razkrivanja umazanih državnih skrivnosti, posebno vodilnih držav, publicist in urednik spletnega portala WikiLeaks, s katerim se je najbolj zameril ravno ameriškim oblastem, ko je v letih 2010 in 2011 objavil na desettisoče zaupnih ameriških diplomatskih in vojaških dokumentov o vojnah v Iraku in Afganistanu.
Njegove težave z britansko roko pravice so se začele, ko se je zaradi bojazni pred izročitvijo Švedski – kjer sta ga nekdanji oboževalki obtožili spolnih prestopkov, ko sta ugotovili, da ste obe spali z njim v istem tednu – in od tam v ZDA junija 2012 zatekel v ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, kjer je dobil politično zatočišče. S tem je kršil britanski zakon o varščini. Ko mu je Ekvador aprila 2019 preklical azil, ga je britanska policija aretirala, pristojno britansko sodišče pa ga je obsodilo na 50 tednov zapora. Že od aprila 2020 bi moral biti na svobodi, a ostaja v strogo varovanem zaporu Belmarsh. Zakaj? Samo zaradi zahteve ZDA po izročitvi in zaradi, kot je po izteku njegove kazni na Otoku razsodil pristojni sodnik, »zgodovine pobegov« (kršenja zakona o varščini).
Mu bo Biden omogočil svobodo?
Kaj pomeni včerajšnja odločitev britanskega sodniškega para – poleg tega, da mu je dovolil, da se vnovič na britanskih sodiščih pritoži proti izročitvi ZDA, kjer ga čaka do 175 let zaporne kazni? Assange je vedno trdil, da so v ozadju sodnega postopka in ameriške zahteve po izročitvi politični motivi. Trdi, da je WikiLeaks razkrival vojne zločine, ameriški tožilci pa pravijo, da je z objavo dokumentov ogrožal ameriška življenja. Izročitvam iz Britanije, najprej Švedski, ki je zahtevo že davno opustila, in potem ZDA, pravno kljubuje že več kot desetletje. Njegova žena Stella, ki enako kot njen mož trdi, da Juliana preganjajo iz želje po maščevanju, je na shodu pred poslopjem sodišča dejala, da bo bitko nadaljevala, dokler Julian ne bo na svobodi.
Pa bo? Kdaj? Že štiri leta je v bistvu politični zapornik, kar je sramota za britansko vlado. Če mu britanski sodniški par ne bi dovolil pritožbe, mu ne bi preostalo nič drugega kot pritožba na evropsko sodišče, a zelo verjetno bi bil v ZDA, še preden bi sodišče sprejelo odločitev. Nekaj upanja je Julianu in Stelli aprila prinesla trditev, da predsednik Joe Biden »razmišlja o zahtevi Avstralije, da naj opusti Assangeev kazenski pregon in omogoči njegovo vrnitev v avstralsko domovino«.
