Slovenski veletrgovec s plinom Geoplin je konec leta 2022 prekinil pogodbo z ruskim Gazpromom in od leta 2023 ne prejema več ruskega plina od te družbe. Količine je nadomestil s sklenitvijo srednjeročne pogodbe z alžirskim Sonatrachom za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2025.
V začetku letošnjega leta je nato z dodatnim dogovorom s Sonatrachom dobave zemeljskega plina iz Alžirije skoraj podvojil. »Lahko povemo, da načeloma obstaja obojestranski interes za sodelovanje med Geoplinom in Sonatrachom tudi po preteku navedenega obdobja, konkretni pogovori pa še potekajo,« so navedli v današnjem pojasnilu za medije glede domnevnega uvažanja ruskega plina v Slovenijo. »Prav tako nadaljnja diverzifikacija nabavnih virov ostaja naša prednostna usmeritev za ohranjanje nacionalne varnosti energetske oskrbe, pri čemer potekajo pogovori z različnimi potencialnimi partnerji,« so zapisali.
Manjkajoče količine plina, ki jih Slovenija potrebuje, Geoplin po lastnih navedbah trenutno zagotavlja iz naslova že obstoječe diverzifikacije nabavnih virov na podlagi dogovorov z evropskimi partnerji, to je. na podlagi kratkoročnih pogodb za nakupe na likvidnih trgih v EU. »Pri tem poudarjamo, da ni mogoče trditi, da je poreklo tega plina ruskega izvora, saj kadar se posli sklepajo z evropskimi dobavitelji zemeljskega plina na virtualnih trgovalnih točkah ali na borzi, se šteje, da je bil ta plin že predhodno uvožen v EU in ima poreklo EU. Vpogleda v evidence o izvoru takega plina nimamo,« so zapisali.
Evropska komisija je minuli teden ob drugi obletnici sprejetja načrta EU za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv REPowerEU zapisala, da je Slovenija sprejela ukrepe za okrepitev alternativnih dobav zemeljskega plina, da pa se "v resnici še naprej zanaša na ruski plin, uvožen prek Avstrije". Pogodba o dobavi plina iz Alžirije za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2025 zadostuje le za okoli tretjino slovenskih letnih potreb po plinu, okoli 300 milijonov kubičnih metrov letno, je spomnila.
Komisija je bila tudi kritična, da je Slovenija ena od le petih članic, ki porabe plina od avgusta 2022 niso zmanjšale za 15 odstotkov, kot so se dogovorili na ravni EU. Slovenija je porabo plina zmanjšala za 10 odstotkov. Manj uspešni sta bili le Poljska z osemodstotnim in Irska s štiriodstotnim zmanjšanjem. Malta pa je edina povečala porabo plina, za 10 odstotkov.
