Na včerajšnji 840. dan vojne v Ukrajini, se je v središču dveh mednarodnih srečanj znašla nadaljnja pomoč napadeni državi. Tako na srečanju voditeljev skupine G7 v italijanski Apuliji kot na zasedanju obrambnih ministrov Nata v Bruslju je Kijev dobil nadaljnja zagotovila, da ne bo kar prepuščen usodi. Pred jutrišnjim začetkom dvodnevne mednarodne mirovne konference o Ukrajini, ki bo potekala v Luzernu, je zagotovljena pomoč nadaljnji pokazatelj vztrajanja Zahoda pri obrambi Ukrajine. Cilj mirovne konference v Švici, ki se je bo udeležilo čez 90 držav in mednarodnih organizacij (v imenu Slovenije bo tam na konferenci sodelovala predsednica Nataša Pirc Musar), je začrtati pot naprej do možnega miru.
Ruske obresti dobi Ukrajina
Včeraj sprejeta pomoč sicer utrjuje položaj Ukrajine in njeno zmožnost nadaljevati boj za povrnitev ozemeljske suverenosti, vendarle pa ob zahvalah za zagotovljeno pomoč prihajajo tudi opozorila iz Kijeva, da Ukrajina pet mesecev pred začetkom zime potrebuje več sistemov zračne obrambe, saj se pričakuje, da bo Rusija ponovno ciljala njeno energetsko infrastrukturo. Prvo močno sporočilo, da Zahod Ukrajine ne bo pustil na cedilu, je Rusija dobila na vrhu G7. Sedmerica najmočnejših gospodarskih velesil se je dogovorila, da bo obresti od zamrznjenega imetja Ruske centralne banke na Zahodu namenila za pomoč Ukrajini. Za okoli 260 milijard evrov je takšnega zaseženega imetja ruske centralne banke na Zahodu, glavnina z okoli 210 milijardami evrov pa je v Evropski uniji.
Pred časom so se sicer pojavljale zamisli o zasegu tega celotnega premoženja ruske centralne banke, vendar se za ta najbolj skrajni korak mednarodna skupnost doslej ni odločila zaradi številnih opozoril, da je to tvegano početje, saj bi z njim lahko pripeljali do zloma mednarodnih finančnih pravil. Dejansko bodo Ukrajini namenili 50 milijard dolarjev posojila, ta pa ga bo poplačala z dobljenimi zaseženimi obrestmi, ki znašajo prav toliko. Tehnične podrobnosti dogovora bodo izdelali v naslednjih tednih. Ukrajina bo dobljeni denar lahko porabila za obrambo, obnovo ali humanitarno pomoč. V Moskvi so napovedali boleč odgovor Evropski uniji na zaseženo rusko premoženje, prav tako so še ocenili, da bo odločitev povzročila neravnotežja v mednarodnem finančnem sistemu. Nemški kancler Olaf Scholz je sicer ocenil, da doseženi dogovor dokazuje, kako je spodletel Putinov načrt počakati na to, da podpora za Ukrajino splahni.
Še en doprinos za dolgoročno ukrajinsko obrambo je bil danes dosežen na tem vrhu. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob robu zasedanja G7 po vzoru že sprejetih dvostranskih obrambnih sporazumov s številnimi evropskimi državami takšen dogovor podpisal še z ZDA in Japonsko. Ta dogovor krepi ukrajinsko pozicijo za primer zmage Donalda Trumpa na predsedniških volitvah v ZDA.
Nato prevzema usklajevanja
Druga pomembna odločitev za Ukrajino bo sprejeta danes na drugi dan zasedanja obrambnih ministrov Nata, kjer so sicer potekale priprave na julijski vrh ob 75. obletnici severnoatlantskega zavezništva. Ministri bodo danes potrdili načrt, da bo odslej obrambno pomoč Ukrajini in urjenje ukrajinskih vojakov koordiniralo severnoatlantsko zavezništvo in ne več kontaktna skupina za Ukrajino, v kateri je pod vodstvom ZDA sodelovalo več kot 50 držav. Ta odločitev se je pripravljala že dlje časa, namenjena pa je kot garancija, da bi se pomoč Ukrajini nadaljevala tudi v primeru, da bi na ameriških predsedniških volitvah zmagal nadaljevanju vojne v Ukrajini manj naklonjeni republikanski predsedniški kandidat Trump.
Ni pa še dogovora o vzpostavitvi dolgoročne zaveze, da se letno 40 milijard evrov iz zavezniških proračunov prispeva za ukrajinsko obrambo. Ta predlog generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga sicer predvideva, da bi polovico prispevale ZDA, preostalih dvajset milijard pa naj bi si razdelile evropske države in Kanada. »Upam, da bodo zavezniki to sprejeli,« je dejal Stoltenberg in pristavil, da bi Ukrajina s tem dobila predvidljivost glede pomoči, s katero lahko razpolaga na dolgi rok. Prav tako pa bi takšen dogovor Putinu pokazal, da ne more čakati na plahnenje zavezniške pomoči, je še pristavil Stoltenberg.
