Skupina G7 je danes v sklepni izjavi vrha v Italiji potrdila zavezanost podpori Ukrajini in pozvala k sprejetju premirja v Gazi. Na področju trgovine so voditelji bili kritični do Kitajske, ki so ji zagrozili z ukrepanjem proti nepoštenim praksam. Po burni razpravi o omembi pravice do splava ta v končno verzijo izjave ni bila vključena.

V izjavi, objavljeni na spletni strani Evropskega sveta, so se voditelji G7 zavezali k nadaljnji podpori Ukrajini v obliki posojila v višini 50 milijard ameriških dolarjev z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja. Kot so zapisali, s tem pošiljajo jasno sporočilo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, ki je februarja 2022 napadel Ukrajino.

Enotni so si v podpori načrtu za prekinitev ognja v Gazi in zahtevi po izpustitvi vseh talcev, ki so jih palestinski borci zajeli med napadom na Izrael 7. oktobra lani. Hkrati so pozvali k okrepitvi dobav humanitarne pomoči v razdejano enklavo.

G7 ne želi škodovati Kitajski ali ovirati njenega gospodarskega razvoja, sporoča skupina, a kot dodaja v izjavi, bo "še naprej sprejemala ukrepe za zaščito podjetij pred nepoštenimi praksami".

Voditelji so se strinjali še o sprostitvi 20 milijard dolarjev v sodelovanju z mednarodnimi finančnimi institucijami, da bi ta sredstva lahko namenili spolni enakosti in krepitvi vloge žensk.

Sklepna izjava pa ne omenja pravice do splava. Vprašanje omembe splava je na vrhu sprožilo določene polemike, predvsem med gostiteljico, konservativno italijansko premierko Giorgio Meloni, in liberalnim francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.

Voditelji so sicer izpostavili še sodelovanje z afriškimi državami in potrebo po trajnostnem razvoju, tudi s pomočjo večjih posojil Svetovne banke. Nadalje so poudarili nujnost prehranske varnosti po svetu in soočanje s posledicami podnebnih sprememb.

Na področju neregularnih migracij so navedli željo po naslavljanju teh težav v izvornih državah. Izpostavili so potrebo po oblikovanju varnih poti za migrante in boju proti tihotapcem.

Glede umetne inteligence, o čemer je med drugim danes na vrhu govoril tudi papež Frančišek, so voditelji sporočili, da bodo zagnali načrt v podporo implementaciji mednarodnega kodeksa ravnanja za organizacije, ki razvijajo napredne sisteme na tem področju.

Vrha skupine G7, ki od četrtka do sobote poteka v južnoitalijanski deželi Apuliji, so se udeležili voditelji vseh sedmih članic skupine, poleg Meloni in Macrona še predsednik ZDA Joe Biden, nemški kancler Olaf Scholz, britanski premier Rishi Sunak, kanadski premier Justin Trudeau in japonski premier Fumio Kishida. Na zasedanju sta v imenu EU sodelovala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

Na vrhu so bili sicer prisotni tudi voditelji držav, ki niso članice skupine G7, vključno z Alžirijo, Argentino, Brazilijo, Indijo, Ukrajino, Turčijo in Združenimi arabskimi emirati.