Oprostilno sodbo je danes razvpitemu Mariborčanu Roku Snežiču na mariborskem okrožnem sodišču izrekel sodni senat, ki mu je predsedovala sodnica Helena Meliwa. Kot je pojasnila sodnica, tožilstvu ni uspelo dokazati, da Marija Juvan svojemu vnuku Roku Snežiču ni posodila 400 tisoč evrov kot tudi ne, da zakonca Juvan (dedek in babica Roka Snežiča) nista razpolagala s toliko denarja za posojilo.       

Roku Snežiču so sodili zaradi oškodovanja upnikov. Tožilec specializiranega državnega tožilstva Mitja Hostnik mu je očital, da je v času, ko je bil v osebnem stečaju, Finančno upravo Republike Slovenije oškodoval za 150 tisoč evrov. Snežič ni nikoli skrival, da je osebni stečaj prijavil z namenom, da se znebi davčnega dolga, ki naj bi bil tedaj 400 tisoč evrov. Furs je odločbo o dolgu izdal leta 2010, a Snežič se z njo ni strinjal, trdil je, da tega denarja ni zaslužil, saj da si ga je izposodil. Sodišče je postopek Snežičevega osebnega stečaja pričelo decembra 2013 in upnike pozvalo, naj do 5. marca 2014 prijavijo svoje terjatve, ločitvene in izločitvene pravice. Furs je prijavil terjatev, a ga je prehitela babica Roka Snežiča Marija Juvan. Na podlagi posojilne pogodbe iz leta 2008, iz katere je izhajalo, da je vnuku posodila 400 tisoč evrov, je vpisala hipoteke na tri stanovanja v Mariboru in Fiesi. Dobila je večino denarja, ki ga je stečajni upravitelj dobil s prodajo Snežičevega premoženja. Tožilstvo je prepričano, da je pogodba o posojilu med babico in vnukom fiktivna.

Tožilec predlagal zapor

Pri teh trditvah je tožilec vztrajal tudi v sklepni besedi. Trdil je, da je s svojim manevrom Snežič preslepil tako stečajnega upravitelja kot stečajno sodnico. Hostnik je ponovil, da glede na mnenje izvedenca dedek in babica Roka Snežiča nista imela toliko prihrankov, da bi babica lahko posodila vnuku 400 tisoč evrov. »Na goljufiv način je tako Snežič oškodoval upnike, še posebej Furs,« je sklenil tožilec. O posojilu je natančno poleg obtoženega sodišču vedela povedati zgolj njegova bivša žena ​Klavdija Snežič, ki pa jo je tožilec označil kot neverodostojno pričo, saj da s svojim bivšim možem tudi po ločitvi še preživljata čas skupaj in da je zanj torej tudi ločitev vprašljiva. Tožilec je ob koncu sklepne besede sodišču predlagal, da Snežiču izreče leto in deset mesecev zapora. »Zgolj zaporno kazen je mogoče izreči zaradi visokega zneska, ki je pod obtožbo, organiziranega načina izvršitve kaznivega dejanja in obtoženčeve vztrajnost,« je še dejal Mitja Hostnik. 

Anita Peček Stramšak, odvetnica Roka Snežiča, je nasprotno menila, da v postopku ni bilo dokazano, da bi bil Snežič storil očitano mu kaznivo dejanje. Dejstvo, da je izvedenec ekonomske stroke že v primarnem mnenju zapisal, da bi obtoženčeva dedek in babica v tem času lahko prihranila več kot 300 tisoč evrov, je obrambi v korist, je dejala, potem pa se je v postopku še dokazovalo, da izvedenec ni upošteval še nekaj prejemkov, ki sta jih zakonca Juvan prejemala. Predvsem tega, da je bil Snežičev dedek cenilec za gozdove in je iz tega računa prejemal denar. »Posojilna pogodba med Snežičem in babico je bila sklenjena, preden je obtoženi sprožil postopek osebnega stečaja. V času, kje se je začel osebni stečaj, je imela babica v rokah že izvršilni naslov, če bi se stanovanja v  Piranu prodala, bi bila poplačana. In to v višjem znesku, kot je bila kasneje v stečajnem postopku s poravnavo,« je pojasnjevala odvetnica in poudarila, da stečajni postopek vodi stečajni upravitelj in da so odločitve tistega, ki je v stečaju, omejene. Znova je izpostavila mnenje dr. Mihe Šepca iz mariborske pravne fakultete, s katerim obramba sicer že ves čas dokazuje, da so očitki zoper Snežiča že zastarali, saj je bila pogodba med babico in vnukom podpisana leta 2008 in je torej zastaralni čas nastopil leta 2018. Ali najkasneje leta 2022, deset let potem, ko je babica dobila sklep o izvršbi na vnukova stanovanja v Piranu. »Prepričana sem, da če ne bi šlo za Roka Snežiča, tega postopka ne bi bilo.«

»Tožilstvo mi očita, da sem oškodoval upnike. Če sem kogarkoli oškodoval, je bila to zgolj moja babica, Furs pa je z mojimi dejanji pridobil. Babica bi s prodajo stanovanj dobila 200 tisoč evrov, v poravnavi jih je 150 tisoč, 50 tisoč je dobil Furs, ki ob izvršbi ne bi dobil ničesar,« je dejal Snežič. 

Razvpita podjetnica iz BiH je redno v Sloveniji

Sodišče je Snežiča torej oprostilo. Sodnica Meliwa je dejala, da je bilo nekatere navedbe iz obtožnice nemogoče preveriti tudi zaradi tega, ker nekateri dokumenti niso bili več dostopni in ker so nekateri ljudje, ki bi bili pomemben za postopek, že umrli - tudi babica Roka Snežiča. A četudi bi obstajal zgolj dvom o tem, ali je Snežič dejanje storil ali ne, bi bilo treba obtoženega v dvomu prav tako oprostiti. 

Snežič in njegova odvetnica sta po izreku sodbe dejala, da sta s sodbo seveda zadovoljna. Zahvalila sta se sodišču, ki da je postopke speljalo z vso temeljitostjo in vnemo. Tožilec pa je izpostavil, da je šlo za zapleteno zadevo, težek dokazni postopek, da bo sodbo, ko bo napisana, preučil, a že napovedal, da s bo pritožil.

Na mariborsko sodišče pa je danes med pričami, ki jih je sodišče še zaslišalo, preden je zaključilo dokazni postopek, prišla tudi 37-letna Dijana Đuđić, slovenski javnosti poznana kot podjetnica iz BiH, pri kateri si je stranka SDS izposodila visoko posojilo. Povabljena je bila, da priča, ali je res najnovejša Snežičeva partnerica. Tako je namreč na prejšnjem naroku dejal Rok Snežič. Tožilec Hostnik je namreč dejal, da je bil v času hišnih preiskav aprila letos (zaradi sumov domnevnih nepravilnosti pri poslovanju Darsa oziroma korupcije pri nekaterih poslih, op. p.) Snežič v stanovanju, kjer biva njegova bivša žena in da je torej ločitev obeh vprašljiva. Tožilstvo je to izpostavilo, kajti Snežičeva bivša žena je bila edina, ki je pričala, da je za babičino posojilo vedela in tudi preštela denar potem, ko ga je babica izročila vnuku. Đuđićeva je povedala, da se s Snežičem poznata že kakšnih 15 let, v razmerju pa sta dve leti in da je v Sloveniji skoraj vsak teden po pet ali šest dni. Pričala je tudi, da ve, da ima Snežić stike z vsemi svojimi otroki - enega ima v Sloveniji, dva v Bosni in Hercegovini - in da v primeru, ko obišče otroka, prenoči v stanovanju, kjer bivajo otroci in njihovi mami, saj ima z obema »normalen« odnos. Za posojilo, ki ga je Roku dala babica, je vedela, je dejala Đuđićeva na sodišču, in tudi, da si je denar sposojal tudi drugje. »Bil je odvisen od iger na srečo, denar je trošil v gostilnah in za ženske,« je dejala.