Rusija bo nemudoma pristala na prekinitev ognja in začela mirovna pogajanja, če bo Ukrajina umaknila vojake iz regij Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje, ki si jih je sicer Moskva nezakonito priključila, in opustila svoja prizadevanja za vstop v zvezo Nato, je danes povedal ruski predsednik Vladimir Putin.

»Ukrajinske sile se morajo umakniti iz Ljudske republike Doneck, Ljudske republike Lugansk ter regij Herson in Zaporožje. Takoj, ko bo Kijev povedal, da je pripravljen to storiti, in začel umikati vojake ter se odpovedal načrtom za vstop v Nato, bomo nemudoma, dobesedno v tistem trenutku, prekinili ogenj in začeli s pogovori,« je Putin dejal na srečanju z ruskimi diplomati.

Ob tem je še dodal, da ne izključuje ohranitve ukrajinske suverenosti nad regijama Herson in Zaporožje pod pogojem, da ima Rusija močno kopensko povezavo s Krimom.

Številni vojaški analitiki že dolgo trdijo, da bi ključni cilj ruske invazije na Ukrajino lahko bil vzpostavitev kopenskega mostu med Rusijo in polotokom Krim, ki ga Rusija zaseda zadnje desetletje. Štiri regije, Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje, pa si je Moskva priključila septembra 2022 z mednarodno nepriznanimi referendumi.

Pogoje za končanje vojne je Putin postavil le dan pred začetkom dvodnevne mirovne konference za Ukrajino, ki bo potekala v Švici. Moskva sicer na konferenco, na kateri bo sodelovalo okoli 90 držav, ni bila povabljena, Putin pa jo je označil kot trik za odvračanje pozornosti.

Ukrajina medtem končanje vojne med drugim pogojuje z umikom ruske vojske z vseh ukrajinskih ozemelj, vključno s polotokom Krim.

»Prilastitev zamrznjenega ruskega premoženja v tujini je navadna kraja«

Putin se je odzval tudi na včerajšnji politični dogovor voditeljev skupine G7 o zagotovitvi 50 milijard dolarjev za Ukrajino z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja. Dejal je, da gre za navadno krajo in zagrozil z ukrepi.

Putin je po poročanju CNN opozoril, da so odnosi med Rusijo in zahodnimi državami že tako ali tako zelo napeti in skrhani. Včerajšnji dogovor skupine sedmih najbolj razvitih gospodarstev sveta o zagotovitvi 50 milijard dolarjev za Ukrajino z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja, pa označil za navadno krajo. Ob tem je izpostavil, da takšno dejanje ne bo ostalo nekaznovano.

Evropska unija, članice G7 in Avstralija so od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 zamrznile okoli 300 milijard evrov premoženja ruske centralne banke. 

Na dogovor voditeljev skupine G7 se je že včeraj odzvala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. V sporočilu za javnost je zapisala, da je uporaba sredstev, ki so bila  ukradena Rusiji za vojne avanture Ukrajine, kriminalna in cinična. Hkrati pa bi to pomenilo popolno zanikanje mednarodnega prava.